Bodo "izbrisanim" študentom le vrnjene socialne pravice?

Novi predlog spremembe zakona o visokem šolstvu bi lahko nekaj sto študentom vrnil oktobra odvzete pravice vezane na študentski status 

Poslanci Levice so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, na kateri naj bi obravnavali njihov predlog o spremembah zakona o visokem šolstvu (ZVis) glede problematike reševanja študentskih pravic. Govorimo o nekaj sto študentih, ki so zaradi lanskoletne spremembe 69. člena ostali brez pravic vezanih na študentski status. Kot je razvidno na straneh državnega zbora, je bila zahteva Levice sprejeta, saj je nujna seja odbora napovedana za torek, 7. novembra. “Če bo predlog podprt, bo lahko obravnavan že na novembrski redni seji državnega zbora,” so za STA povedali v Levici.

ZVis po lanskoletni noveli, kamor spada tudi spremenjen 69. člen, predvideva, da imajo študentje “pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje)” vendar “najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.” Če na primer dodiplomski študij traja tri ali štiri leta, pri čemer ima študent možnost, da se enkrat prepiše, ponavlja ali koristi absolventski staž, po novem pomeni, da mu študentske pravice pripadajo samo štiri ali pet let. 

O predlaganih spremembah ZVis-a, ki študentom vračajo socialne pravice, bodo odločali 7. novembra na nujni seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. 

Kot je v predprejšni številki Mladine v prispevku Ministrstvo izbrisalo študente nastalo situacijo opisal Borut Mekina, je doslej veljajo “da se je lahko študent še pred dokončanjem prvega študija prepisal na drug program, pri čemer so se mu izkoriščena leta študentskega statusa z vsemi ugodnostmi vred začela šteti znova”. Kot je ugotovil že Mekina, je zadnja novela ZVis prizadela 483 rednih študentov, ki so se prepisali po drugem letniku, študirajo vzporedno ali zaporedno ter dodatnih 1650, ki obiskujejo izredni študij ali so starejši od 27 let. Vsi ti so prvega oktobra ostali najmanj brez zdravstvenega zavarovanja in pravice do bivanja v študentskem domu. 

Vsaj tako trdi ena izmed oškodovanih študentk, ki je želela ostati anonimna (ime hranimo v uredništvu). Petindvajsetletnica je študentske pravice izgubila zaradi vpisa vzporednega študija prava in arheologije, s čimer njen študij na prvi stopnji traja dlje kot samo en študijski program. Prepričana je bila, da bo tudi njena odločba za štipendijo zavrnjena, pa je po pošti vseeno prejela pozitivno odločbo. “V bistvu smo zaenkrat ostali samo brez zdravstvenega zavarovanja in študentskih domov, kolikor jaz vem.” Subvencionirane prehrane in prevoza, pravice do študentskega dela ter pravice do štipendije torej študentom do sedaj naj ne bi odvzeli. “Če pogledaš, kaj piše v zakonu, bi morali ostati praktično brez vsega. Mislim, da tega še niso naredili zato, ker vseeno toliko pritiskamo, ves čas se nekdo oglaša in kliče,” je dodala oškodovana študentka. Meni tudi, da 69. člena niso popolnoma uveljavili prav zaradi morebitnih sprememb.

A na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pravijo drugače. Prejeli smo njihovo pojasnilo, v katerem so zapisali, da "novela Zakona o visokem šolstvu ni posegla v pravice do štipendij, bivanja in študentskega dela in dela zdravstvenega zavarovanja. To namreč urejajo drugi zakoni." Slednje pa se žal ne sklada z besedami oškodovane študentke, ki je ostala brez zdravstvenega zavarovanja, njen prijatelj, ki se je "prepozno" prepisal, pa se je moral izseliti iz študentskega doma. Ne sklada se tudi z njihovim komentarjem, ki so ga za STA podali 12. oktobra. Govorili so prav o 483 rednih študentih, ki so po njihovo svoje socialne pravice že izkoristili preko obsega študijskega programa in dodatnega leta  - zanje so trdili, da imajo status, s katerim lahko delajo preko študentske napotnice, ne morejo pa koristiti subvencij za prehrano, prevoz, bivanje ter štipendije. 

Oškodovani študentje naj bi zaenkrat ostali samo brez zdravstvenega zavarovanja in pravice do bivanja v študentskem domu. 

Besede ministrstva za izobraževanje same sebi nasprotujejo, oškodovani študentje in študentke pa si želijo, da se njihovo stanje kmalu uredi. Težnje po čimprejšnjih spremembah prihajajo še iz poslanske skupine Levica in Študenske organizacije Slovenije (ŠOS). Na nujni novembrski seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino bodo obravnavali predlog spremembe ZVis-a, s katerim Levica želi oškodovanim študentom vrniti pravice vezane na status študenta. Zato predlagajo, da se iz 69. člena odstrani stavek, ki določa, da so študentske pravice omejene samo za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. V kolikor bo njihov predlog na seji sprejet, naj bi ga poslanci državnega zbora obravnavali že na njihovi novembrski redni seji. Šele njihovo sprejetje novele zakona o visokem šolstvu, pa bi oškodovanim študentom najverjetneje vrnilo odvzete socialne pravice.

Prizadevanja Levice podpirajo tudi v ŠOS in so tudi eni izmed povabljenih na nujno sejo odbora za izobraževanje. “Najhitrejša in najbolj jasna rešitev je podpora predlogu zakona, ki je trenutno v proceduri. Upamo, da bo vlada tudi uradno šla v smeri podpore spremembi, ki vrača pravice vsem študentom,” pravijo. Dodali so še, da se tudi z ministrstvom za izobraževanje pogovarjajo o rešitvah. Poslali so jim svoj predlog 69. člena, ki se od predloga Levice razlikuje predvsem v tem, da v njem ohranjajo koriščenje socialnih pravic samo za čas trajanja študijskega programa na posamezni stopnji. Dodajajo le, da to ne velja za tiste, ki se prepišejo ali študirajo vzporedno, slednji lahko pravice koristijo za čas trajanja obeh študijskih programov. “Na ŠOS se nam ta rešitev zdi najboljša ker gre v smeri reševanja nastalih težav, prav tako pa omeji koriščenje pravic na smiselno trajanje. Smo mnenja, da si vsi študenti zaslužijo pravice ne glede na njihovo situacijo (morebiten prepis), saj se s tem omogoča normalno šolanje (brez dodatnih skrbi zaradi finančnih težav),” pravijo.

"Če bi se držali zdajšnje ureditve, bi si morali vse plačevati sami, istočasno pa bi nam onemogočili kakršen koli vir dohodka." (oškodovana študentka)

Da je trenutni 69. člen nekaj sto študentov zares spravil v neugoden finančni položaj in da je njegova sprememba nujno potrebna, meni tudi oškodovana študentka. Po njenih besedah bi namreč skupini študentov vzeli štipendijo, preko napotnice ne bi smeli več delati, za denarno socialno pomoč pa s statusom rednega študenta prav tako ne bi mogli zaprositi. Ostali bi brez študentskih bonov ter subvencioniranega prevoza in bivanja, poleg tega pa bi si morali sami plačevati zdravstveno zavarovanje. “Če bi se držali zdajšnje ureditve, bi si morali vse plačevati sami, istočasno pa bi nam onemogočili kakršen koli vir dohodka,” zaključi.

Na ŠOS so nam sicer še zaupali, da so MIZŠ prepričali, da je "rešitev nujna in potrebna". V zadnjih dneh naj bi tudi prejeli neuradne informacije, da se "MIZŠ nagiba k reševanju problema v smeri, ki smo jo zagovarjali". Toda glede na pojasnila, ki smo jih prejeli iz MIZŠ, izgleda kot da še vedno vztrajajo pri svojem. "Cilj socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta je namreč v tem, da se omogoči študij, ne pa študij zaradi omogočanja socialnih pravic. Zato se v teh primerih sploh ne pogovarjamo o študentih, ki redno napredujejo. In to je večina študentov in študentk, ki diplomira v treh do šestih letih na prvi stopnji. Govorimo o treh odstotkih študenov, med katerimi je polovica starejših od 26 let in bi ne glede na spremembo novele ostali brez zdravstvenega varstva, ker je to določeno v drugem zakonu in ne ZVIS-u," so komentirali in še prej jasno zapisali, da je njihova želja skrajšati čas študija ter omogočiti čimprejšnji prehod na trg dela.