MLADINA Trgovina

Borut Mekina

15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Politika

Nadškofija bi še 28 milijonov

Novi denacionalizacijski odškodninski zahtevki RKC

Nekdanji ljubljanski nadškof Alojz Uran med ogledom pokljuških gozdov

Nekdanji ljubljanski nadškof Alojz Uran med ogledom pokljuških gozdov
© Matej Leskovšek

V zadnjih 15 letih je sklad kmetijskih zemljišč vrnil 167 tisoč hektarjev gozdov in drugih zemljišč, največ ljubljanski in mariborski nadškofiji. V tem času je, predvsem ljubljanski in mariborski nadškofiji, izplačal tudi 24 milijonov evrov odškodnin. Kot je povedala poslanka Levice Violeta Tomič, se kmetje, ki živijo v Sloveniji, za odškodnine večinoma niso odločali. »Vzeli so zemljo in začeli z njo gospodariti. Daleč največji delež odškodnin gre rimskokatoliški cerkvi (RKC) in upravičencem, ki živijo v tujini, to so različni nekdanji veleposestniki iz Avstrije in Madžarske.«

RKC je spoznala, da se v denacionalizacijskih postopkih splača zavlačevati in računati na odškodnine za neuporabo zemljišč ter obresti. Denacionalizacijski zakon določa osemodstotne zamudne obresti, sodišča pa v zadnjem času odškodnine za neuporabo določajo po najvišjih merilih. Ne upoštevajo stroškov, ki jih je imel sklad z vzdrževanjem zemljišč, niti dejanskega zaslužka, ki ga ima z oddajo zemljišč v najem. Višina odškodninskih zahtevkov se tako iz leta v leto povečuje, in čeprav je rešenih že 99 posamičnih primerov, bodo najtežji šele prišli na vrsto.

Po podatkih sklada nadškofija – poleg že izplačanih odškodnin – v novih sodnih ali zunajsodnih zahtevkih pričakuje še dodatnih 28 milijonov evrov odškodnin, za 11 tisoč hektarjev že vrnjenih gozdov pa odškodninski zahtevki še niso sporočeni. Da sklad kmetijskih zemljišč ne bi še naprej ostajal »molzna krava za nekatere«, kot se je izrazila Tomičeva, je na njen predlog parlamentarni odbor za kmetijstvo vladi predlagal spremembo višine obresti z osmih odstotkov na štiri in omejitev višine odškodnin do višine dohodkov, ki jih je sklad dejansko prigospodaril. Kmetijski minister Dejan Židan se je sicer s predlogom strinjal, toda s pripombo, da je »vlada velikokrat to poskušala spremeniti, a smo vedno trčili v pravni red«.

Pravni zadržki obstajajo. Na začetku leta je Alenka Bratušek RKC sprva pozvala, naj se odškodninskim zahtevam odpove, ker je cerkev v finančni krizi naredila največjo bančno luknjo, vredno približno 500 milijonov evrov. Nato pa je dala pobudo za razpis referenduma o denacionalizacijskem zakonu, po katerem bi država nehala vračati gozdove v naravi. V Slovenski škofovski konferenci so pobudo tedaj označili za spodbujanje nestrpnosti do katoliške cerkve in katoličanov. Bratuškova je nato pobudo umaknila, ker je parlamentarna zakonodajno-pravna služba menila, da bi bil tak referendum ustavno sporen.

A ne pozabimo, da je še spornejša podlaga, na kateri je Slovenija RKC priznala lastniško pravico do gozdov. Cerkev je večino gozdov v Sloveniji že konec 19. stoletja prodala. Zakaj jih zdaj zahteva nazaj in poleg tega želi še odškodnino? Pri tem se sklicuje na sklep pravosodnega ministra države SHS iz leta 1938, s katerim so bili tik pred propadom države gozdovi cerkvi podarjeni. A številni pravniki in zgodovinarji so v devetdesetih letih ponavljali, da bi v skladu s tedanjo ustavo država morala sprejeti zakon in da je bilo tedaj to darilo neustavno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.