MLADINA Trgovina

Urša Marn

22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

Pregled leta: Politična optimizacija

Na evropskem črnem seznamu davčnih oaz ni nobene evropske države

© Uroš Abram

Da je kapital nad zakoni, je bilo jasno najpozneje aprila 2016, ko so v javnost prišli Panamski dokumenti, ki so razkrili, kako največje svetovne korporacije in bogati posamezniki skrivajo denar v davčnih oazah. Evropski politiki so takrat prisegali, da bodo storili vse, da preprečijo škodljive davčne prakse. A je ostalo le pri besedah. Ko so novembra 2017 v javnost prišli še Rajski dokumenti, ki so razkrili še več davčnega utajevanja in davčne »optimizacije«, se je odvrtel podoben scenarij: veliko obljub in pičel izkupiček. Dobili smo sicer prvi evropski črni seznam davčnih oaz, na katerem je veliko eksotike – od Barbadosa do Združenih arabskih emiratov, a nobene evropske države, čeprav obstaja vrsta dokazov, da velike korporacije največ dobička skrijejo prav sredi Evrope: v Luksemburgu, Belgiji, na Irskem in Nizozemskem.

Glede na raziskavo, ki so jo novembra objavili ekonomisti Thomas Tørsløv in Ludvig Wier z Univerze v Københavnu in Gabriel Zucman z Univerze Berkeley, korporacije v davčnih oazah na leto utajijo za najmanj pol bilijona evrov, samo globalna izguba pri davku na dobiček podjetij pa znaša 170 milijard evrov. Države kar tekmujejo, katera jim bo šla čim bolj na roko. V zadnjem času je kar dvanajst evropskih vlad znižalo stopnjo davka na dobiček podjetij ali pa to nameravajo storiti v kratkem. Najbolj ekstremen primer je Madžarska, ki je stopnjo obdavčitve dobička podjetij prepolovila in tako prehitela celo Irsko kot evropsko državo z najnižjo obdavčitvijo dobička. Tekma proti dnu se dogaja že od osemdesetih let, njena posledica pa je, da je povprečna svetovna obdavčitev dobička podjetij v nekaj desetletjih padla s 40 na manj kot 25 odstotkov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.