MLADINA Trgovina

IK, STA

1. 2. 2018  |  Politika

"Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem referendumske kampanje"

Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost referendumske zakonodaje 

Predstavniki dobro utečenega stroja za zbiranje podpisov in novačenje volivcev, ki jih vodi Aleš Primc (na sredini)

Predstavniki dobro utečenega stroja za zbiranje podpisov in novačenje volivcev, ki jih vodi Aleš Primc (na sredini)
© Borut Krajnc

Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu, meni sodišče. 

Kot so v odločbi poudarili ustavni sodniki, mora imeti vrhovno sodišče izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.

Pri presoji zakona o referendumu in o ljudski iniciativi glede sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu je ustavno sodišče izhajalo iz stališča, da to sodno varstvo primarno ni namenjeno varstvu subjektivnega pravnega položaja posameznega volivca, temveč varstvu javnega interesa.

"Objektivnost sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu se zagotavlja tako, da se ne upoštevajo vse ugotovljene nepravilnosti v referendumskem postopku, temveč le tiste, ki so ali bi lahko vplivale na referendumski izid," so pri tem zapisali na ustavnem sodišču. Katere so takšne nepravilnosti je stvar presoje pristojnega sodišča v vsakem posameznem referendumskem sporu.

Ustavno sodišče je ob tem ugotovilo, da postopek upravnega spora, kot ga ureja zakon o pravnem sporu in se uporablja tudi v postopku sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu pred vrhovnim sodiščem, ne vsebuje vseh prvin, ki bi morale biti določene za učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu.

Sodišče je ocenilo, da je taka nedoločnost in pomanjkljivost zakonske ureditve bistveno krni uresničevanje sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu.

"Vlada je upravičena, da predstavi po njenem mnenju negativne posledice neuveljavitve zakona, vendar pri tem ne sme oteževati ali ovirati svobode oblikovanja stališč v referendumskem postopku."

Prav tako so ustavni sodniki ugotovili, da sta v neskladju z ustavo dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev tako prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki.

"Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za ali proti zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo," v danes objavljeni odločbi vladi nalagajo ustavni sodniki. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.

Vlada je upravičena, da predstavi po njenem mnenju negativne posledice neuveljavitve zakona, vendar pri tem ne sme oteževati ali ovirati svobode oblikovanja stališč v referendumskem postopku, izpostavlja ustavno sodišče.

Ustavno sodišče sicer ni ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. O tem bo odločalo vrhovno sodišče, ki se je s prošnjo za presojo tudi obrnilo na ustavno sodišče.

Protiustavnost zakonske ureditev, na podlagi katere je vlada organizirala referendumske kampanje, pa sama po sebi še ne pomeni nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na referendumski izid, so zapisali ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno.

Ustavni sodniki so Državnemu zboru naložili, da mora ugotovljene protiustavnosti zakonov odpraviti v roku enega leta.

Vrhovno sodišče bo moralo v referendumskem sporu, ki ga je prekinilo, presoditi, ali so bile konkretne aktivnosti, ki jih je vlada izvajala v referendumskem postopku, v skladu z razlogi iz odločbe ustavnega sodišča. "Presoditi bo torej moralo, ali je vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala. Če bo ugotovilo nepravilnosti, bo moralo presoditi še, ali so oz. bi lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu," še piše v odločbi.

Vrhovno sodišče se je na ustavnega sicer obrnilo ob obravnavi pritožbe Vilija Kovačiča na poročilo Državne volilne komisije (DVK) o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru. Ustavni sodniki so vrhovnemu sodišču pri odločanju o zadevi dali tri možnosti.

Vrhovno sodišče tako lahko po navodilu ustavnih sodnikov zavrne Kovačičevo pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oz. ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja.

Vrhovno sodišče lahko tudi ugodi Kovačičevi pritožbi, razveljavi glasovanje in odredi nov referendum, če ugotovi nepravilnosti v postopku, ki so ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po vročitvi odločitve vrhovnega sodišča bi morala DVK v dveh dneh določiti nov datum glasovanja, pri čemer bi morala glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo.

Tretja možnost je, da vrhovno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale na izid glasovanja, katerih posledice je mogoče odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma.

Ustavni sodniki so DZ še naložili, da mora ugotovljene protiustavnosti zakonov odpraviti v roku enega leta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.