Darja Kocbek

 |  Družba

Čarovnice in razredni boj

Lov na čarovnice je bil eden od najpomembnejših dogodkov v razvoju kapitalistične družbe in v procesu oblikovanja sodobnega proletariata

Številne ženske, ki niso bile po godu cerkvenim oblastem in njihovim tradicionalnim vrednotam, so gorele na grmadi. Nekoč tudi dobesedno, danes pa simbolično.

Številne ženske, ki niso bile po godu cerkvenim oblastem in njihovim tradicionalnim vrednotam, so gorele na grmadi. Nekoč tudi dobesedno, danes pa simbolično.
© Pixabay

Lov na čarovnice ostaja ena najmanj raziskovanih področij v zgodovini Evrope, redko to temo najdemo tudi v raziskavah o zgodovini proletariata. Ker so bile žrtve v glavnem kmečke ženske, je lahko razlog, da se zgodovinarji s tem genocidom niso ukvarjali. Ker ga ne najdemo v zgodovinskih knjigah, prevladuje prepričanje, da ni bil pomemben, če ne celo del folklore, v knjigi Caliban and the Witch piše Silvia Federici. Njene ugotovitve so povzeli v reviji Jacobin.

Feministke so hitro ugotovile, da je bilo več sto tisoč žensk žrtev najhujših mučenj, pa tudi, da je bila takšna vojna proti ženskam prelomnica v zgodovini žensk v Evropi, saj je »izvirni greh«, ki je ob prihodu kapitalizma omogočil degradacijo žensk v družbi. Lov na čarovnice je tema, h kateri se je treba redno vračati, če hočemo razumeti sovražnost, ki je še vedno institucionalna praksa v odnosih med moškimi in ženskami.

Prav tako še ni priznano, da je bil lov na čarovnice eden najpomembnejših dogodkov v razvoju kapitalistične družbe in v procesu oblikovanja sodobnega proletariata. Lov na čarovnice je poglobil razlike med ženskami in moškimi, moške je naučil, da se morajo bati moči žensk in uničil prakse, prepričanja in družbene zadeve, ki niso v skladu s kapitalistično delovno disciplino. Tako je na novo določil glavne elemente družbene reprodukcije.

Feministke so hitro ugotovile, da je bilo več sto tisoč žensk žrtev najhujših mučenj, pa tudi, da je bila takšna vojna proti ženskam prelomnica v zgodovini žensk v Evropi, saj je »izvirni greh«, ki je ob prihodu kapitalizma omogočil degradacijo žensk v družbi.

Prav tako ni dvoma, da je bil lov na čarovnice velika politična pobuda, kar potrjuje tudi to, da so katoliški in protestantski narodi, ki so bili glede drugih zadev v vojni, združili moči in skupaj podprli razloge za preganjanje čarovnic. »Zaradi tega je mogoče brez pretiravanja reči, da je bil lov na čarovnice prvo področje, kjer se je politika novih nacionalnih držav Evrope poenotila, prvi primer evropske združitve po šizmu, ki ga je povzročila reformacija,« piše Silvia Federici.

Verjetno je tudi, da je bil lov na čarovnice vsaj delno poskus kriminalizacije kontrole rojstev. Ni mogoče dvomiti, da je uničil metode, ki so jih ženske uporabljale za nadzor rojstev. Označil jih je kot hudičeve naprave, hkrati pa je institucionaliziral kontrolo države nad ženskim telesom, kar je predpogoj za njegovo podreditev reprodukciji delovne sile. Lov na čarovnice je tako bil vojna proti ženskam, bil je enoten poskus za njihovo degradacijo, dehumanizacijo in uničenje njihove družbene moči.

Ko je bil ta cilj dosežen, ko je bila družbena disciplina postavljena in je vodilni razred videl, da je njegov vodilni položaj okrepljen, se je lov na čarovnice končal. Verovanje v čarovništvo je celo lahko postalo objekt posmeha, vraževerje in kmalu je bilo pozabljeno.

Verjetno je tudi, da je bil lov na čarovnice vsaj delno poskus kriminalizacije kontrole rojstev. Ni mogoče dvomiti, da je uničil metode, ki so jih ženske uporabljale za nadzor rojstev. Označil jih je kot hudičeve naprave, hkrati pa je institucionaliziral kontrolo države nad ženskim telesom.

Ko so bila možnost, da bi čarovništvo lahko povzročilo preobrat, je bilo dovoljeno prakticirati magijo. Mnoge ženske so se spet lahko ukvarjale z vedeževanjem, prodajo talismanov in drugimi oblikami magije. Čeprav oblast tega ni več preganjala, je čarovništvo še vedno ostalo v domišljiji vladajočega razreda. Leta 1781 se je pariška buržoazija instinktivno vrnila k njemu z demonizacijo podpornic pariške komune, češ da hočejo zažgati Pariz. Ni dvoma, da je pri tem buržoazni tisk pri objavi podob in zgodb uporabil modele iz časov lova na čarovnice.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.