Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh

V odzivu na članek o ravnanju slovenske policije pri obravnavi prosilcev za azil na meji tiskovni predstavniki notranjega ministrstva zagotavljajo, da je vse v redu, da policija, država z begunci ravnata zakonito in humano oziroma: »V Sloveniji namreč nikomur ne odrekamo pravice do mednarodne zaščite in vsem omogočamo dostop do postopka mednarodne zaščite skladno z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami.« Mi smo trdili in trdimo še naprej, da bi o tem morali presojati zunanji nadzorni mehanizmi, ne policija sama in njeno politično vodstvo. Sploh, ker uradni policijski podatki ne potrjujejo omenjenih zagotovil. Kažejo, da se pravica do mednarodne zaščite dejansko vedno bolj odreka, in to že na meji. Leta 2017 je slovenska policija na Hrvaško vrnila 39 odstotkov »nezakonitih prebežnikov«, kot jim pravijo. Leta 2018 so jih vrnili 51 odstotkov. Letos (v prvih petih mesecih) pa, kot navajajo prav v svojem odzivu, že kar 57 odstotkov vseh, ki so prestopili mejo.

Vse to so torej begunci, potencialni prosilci za azil, ki se ob soočenju s slovensko policijo prostovoljno odločijo, da prošnje za azil NE bodo vložili. Velika večina se jih tako prostovoljno odloči kljub temu, da Slovenija še naprej brez izjem sprejema vse prošnje za azil in da se po vložitvi prošnje v Sloveniji lahko prosto gibajo in posledično lahko tudi nadaljujejo pot v druge evropske države (kar jim očitajo na notranjem ministrstvu in policiji kot zlorabo sistema azilnega prava)? Raje, kot da v Sloveniji vložijo prošnjo za azil in si tu ali v kaki drugi državi v Evropi potem poskušajo ustvariti novo življenje, izberejo življenje skrivanja po gozdovih, plavanja po rekah, prebijanja skozi rezilne žice, prenašanja policijskega nasilja, življenja v nevrednih razmerah na poti med slovensko mejo na Hrvaško in potem v begunskih kampih v BiH? Vedno znova in znova? Tega si želijo? Morda. Morda pa bi bilo vseeno dobro neodvisno preveriti trditve policije, da si begunci, z redkimi izjemami, sploh ne želijo azila.

S spoštovanjem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.