Ograja na polovici hiše

Kako obnoviti stari mlin, če ga zelena ograja preseka na pol?

Marsikdo, ki postavitev rezilne žice in panelnih ograj na slovensko-hrvaški meji spremlja prek medijev in ne živi na obmejnem območju, se s tem ne ukvarja in samovoljo oblasti pač sprejema ali celo podpira. In ko ti državljani o tem govorijo kot o nečem, kar se dogaja na desetine kilometrov stran, navadno zamahnejo z roko, da to ni nič posebnega in da so takšni ukrepi potrebni za varnost Slovenije, saj naj bi nas ograja varovala pred vdorom beguncev in migrantov.

A vse to se spremeni, ko ti ljudje ograjo začutijo na svoji koži. Prav to se je zgodilo Francu Ivanušiču s Preloke pri Vinici v Beli krajini, kjer obnavlja mlin. V preteklosti ni nasprotoval postavljanju ovir na meji, dokler ni panelna ograja dobesedno trčila v njegov mlin in ga presekala na pol.

Pravi, da težava ni zgolj v menjavi »tehničnih ovir« (prej je bila ograja žičnata, zdaj je panelna), temveč tudi v tem, da so doslej z domačini redno čistili obrečni okoliš, zdaj bo tri do pet metrov od Kolpe vse zaraščeno, saj do tja ne bodo mogli, to pa je slabo tudi za turizem, ker reka ne bo več dostopna za kopalce. Obenem se bo breg ob ograji čez čas tako zarasel, da Kolpe prebivalci niti videli ne bodo več, ampak jo bodo zgolj slišali. Franc Ivanušič še dodaja, da večina sokrajanov, razen nekaj izjem, razmišlja podobno, ograja je po njihovem mnenju nesmiselna in neučinkovita, bila naj bi predvsem trošenje davkoplačevalskega denarja.

Eden od domačinov Igor Jauševec, ki sicer živi v Ljubljani, a redno obiskuje obmejne kraje, je na videoposnetku, ki ga je na Facebooku objavil Božidar Flajšman, povedal, da so bile v Beli krajini možnosti za turizem že do zdaj slabe, odslej pa bodo še slabše. Dodal je, da to ni pravi ukrep, če vlada želi ustaviti prihod migrantov, in se pošalil, da je vse, kar je s tem naredila, to, da bodo imeli hrvaški kopalci več prostora, saj se bodo zdaj lahko kopali tudi na slovenski strani. Seveda le do ograje …

V Mladini smo oktobra 2015, ko je Cerarjeva vlada začela v varovanje meje vključevati vojsko, ograje pa še ni bilo, zapisali: »Če bo tudi Slovenija postavila ograjo, bodo begunci iskali naslednji najboljši prehod. In kaj bomo potem, ko bodo vseeno prehajali mejo? Bomo nanje streljali?«

Šarčeva vlada nadaljuje politiko Cerarjeve vlade in se ne zaveda, da s postavljanjem ograje ne otežuje življenja zgolj beguncem, ki želijo prečkati Slovenijo, temveč tudi svojim državljanom. No, ograja prihajanja beguncev seveda ni ustavila.