Polovica zdravstvenih ustanov brez osnovnih higienskih ukrepov

Okoli 3,85 milijarde ljudi je zato izpostavljenih večjemu tveganju za okužbe. Med njimi je 688 milijonov ljudi, ki so v ustanovah brez ustreznih higienskih storitev deležni zdravstvene oskrbe.

Polovica zdravstvenih ustanov po svetu nima možnosti za izvajanje osnovnih higienskih ukrepov tam, kjer poteka zdravstvena oskrba pacientov, in na straniščih, ugotavlja najnovejše poročilo Sklada ZN za otroke (Unicef) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Okoli 3,85 milijarde ljudi, ki obiskujejo te ustanove, je zato izpostavljenih večjemu tveganju za okužbe. Med njimi je 688 milijonov ljudi, ki so v ustanovah brez ustreznih higienskih storitev deležni zdravstvene oskrbe, so danes še sporočili iz Unicefa Slovenija.

Poročilo o napredku na področju zagotavljanja storitev varne pitne vode, sanitarij in higiene v zdravstvenih ustanovah od leta 2000 do 2021 s posebnim poudarkom na preprečevanju in obvladovanju okužb, primerja podatke iz 40 držav, kjer živi 35 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Dokument razkriva, da je imelo 68 odstotkov zdravstvenih ustanov higienske pripomočke v prostorih, kjer nudijo zdravstveno oskrbo, 65 odstotkov ustanov pa sisteme za umivanje rok z vodo in milom na straniščih. Oboje pa jih je imelo le 51 odstotkov. Poleg tega pa devet odstotkov zdravstvenih ustanov po svetu nima ne enega ne drugega.

Dokument razkriva, da je imelo 68 odstotkov zdravstvenih ustanov higienske pripomočke v prostorih, kjer nudijo zdravstveno oskrbo, 65 odstotkov ustanov pa sisteme za umivanje rok z vodo in milom na straniščih. Oboje pa jih je imelo le 51 odstotkov. Poleg tega pa devet odstotkov zdravstvenih ustanov po svetu nima ne enega ne drugega.

Poročilo, predstavljeno ob svetovnem tednu vode, še ugotavlja, da imajo kontaminirane roke in kontaminirano okolje pomembno vlogo pri prenosu patogenov v zdravstvenih ustanovah in širjenju protimikrobne odpornosti. Intervencije za povečanje dostopnosti umivanja rok z vodo in milom ter ustreznega čiščenja prostorov so ključne za zagotavljanje kakovostne oskrbe, poudarjajo.

Pokritost z zmogljivostmi za zagotavljanje varne pitne vode ter ustreznih sanitarij in higiene je še vedno neenakomerna in se razlikuje glede na regije in dohodkovne skupine, še navaja poročilo.

Pri zagotavljanju osnovnih higienskih storitev najbolj zaostajajo zdravstveni objekti v Podsaharski Afriki. Na svetovni ravni približno trije odstotki zdravstvenih ustanov v mestih in enajst odstotkov na podeželju nima oskrbe z vodo.

Direktorica Oddelka za okolje, podnebne spremembe in zdravje pri WHO Maria Neira je izpostavila, da je izboljšanje stanja na področju higienskih ukrepov v zdravstvenih ustanovah ključno za okrevanje po pandemiji ter preprečevanje oz. pripravljenost na nove izbruhe nalezljivih bolezni. Zato je po njenem mnenju nujno povečanje naložb v osnovne higienske ukrepe.