STA

 |  Politika

Z veliko večino zavrnili novo ustavo

Nova čilska ustava je na referendumu prejela le 38 odstotkov podpore, nasprotovalo pa ji je 62 odstotkov volivcev

Levo usmerjeni čilski predsednik Gabriel Boric je poraz sprejel, a obenem obljubil, da si bo še naprej prizadeval za politično reformo države

Levo usmerjeni čilski predsednik Gabriel Boric je poraz sprejel, a obenem obljubil, da si bo še naprej prizadeval za politično reformo države
© Wikimedia Commons

Čilski volivci so na referendumu v nedeljo zavrnili novo ustavo, ki naj bi nadomestila sedanjo, ki izhaja še iz obdobja vojaške diktature Augusta Pinocheta. Nova ustava je na referendumu ob 99 odstotkih preštetih glasov prejela le 38 odstotkov podpore, nasprotovalo pa ji je 62 odstotkov volivcev, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Predlagano novo ustavo s 388 členi, ki naj bi bila ena najbolj naprednih, socialnih in okoljsko naravnanih na svetu, so volivci zavrnili v 16 regijah države, zlasti v regijah, kot so Nuble, Araucania in Maule, kjer jih je proti njej glasovalo več kot 70 odstotkov.

Levo usmerjeni čilski predsednik Gabriel Boric je poraz sprejel, a obenem obljubil, da si bo še naprej prizadeval za politično reformo države. "Ljudstvo je pokazalo, da si želi in ceni demokracijo, da računa nanjo za premagovanje naših razlik in za napredek," je dejal. Vse politične sile je pozval, naj državo postavijo pred medsebojne razlike in se čim prej dogovorijo o rokih in smernicah novega ustavnega procesa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Danes ni zmagovalcev ali poražencev," pa je ob razglasitvi rezultatov dejal vodja kampanje proti spremembi ustave Claudio Salinas. Karol Cariola, tiskovna predstavnica kampanje za spremembo ustave, je dejala, da je ponosna na opravljeno delo, in pozvala k miru.

Pobuda za prenovo ustave so bili množični protesti leta 2019. Na plebiscitu oktobra 2020 je nato 78,2 odstotka Čilencev glasovalo za pripravo nove ustave, dve leti kasneje pa se je predlog ustave s 388 členi izkazal za spornega.

Med glavnimi pomisleki nasprotnikov je bila pravica do samoodločbe avtohtonih prebivalcev države, ki predstavljajo skoraj 12 odstotkov 19-milijonskega prebivalstva. Veliko pozornosti so bili deležni tudi predlogi za uzakonitev pravice do splava in zaščito okolja ter naravnih virov, kot je voda, ki jo po mnenju mnogih izkoriščajo zasebna rudarska podjetja.

GC2yjYQrQ4U

SgqgMEy6RcM

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.