Za ohranitev Placa

Za demokratični razvoj družbe je potreben kraj, kjer se razvija alternativna kultura, ki ne sledi dogmatičnemu razvoju totalitarne družbe. Je kraj, kjer se porajajo revolucionarne ideje, te pa sčasoma spreminjajo celotno družbo. Ljubljana je imela Rog, ki so ga ustvarili alternativci po svojih idejah in s svojim načinom življenja. Rog so uničili s policijskim nasiljem. Novi Rog, urejen in nadzorovan, ne more nadomestiti izgubljene svobode in svobodnega, neodvisnega ustvarjanja.

V danski turistični brošuri piše: “Visit Copenhagen and Denmark’s most popular tourist attraction Christiania, the famous free town of Copenhagen.” Vsako leto obišče Christianijo petsto tisoč turistov. V Christianiji živi tisoč ljudi, ki so si ustvarili svoj način življenja, svojo arhitekturo in umetnost. Res je, da je Christianija, ustanovljena leta 1971, tudi kraj svobodne uporabe drog in zanikanja zakonodaje - pač v skladu z nekdaj popularnim politikom Mogensom Glistrupom, ustanoviteljem Progresivne partije. Ta se je zavzemala za popolno svobodo in neplačevanje davkov in tako postala druga največja parlamentarna stranka. Glistrupa in njegove partije ni več, a duh svobode še vedno veje po deželi Danski.

Tudi Rog je bil med drugim ljubljanska turistična destinacija, predvsem pa simbol svobode željnih mladih, ustvarjalnih ljudi, ustvarjalcev umetnosti, ki delujejo brez ozira na navodila Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana (ki finančno podpirata le tiste, ki se ponižno vklopijo v politično primerno smer).

Prostor svobodnega ustvarjanja brez cenzure in navodil, forum svobodne miselnosti je v mestu nujno potreben. To bi morala razumeti in podpreti demokratično izvoljena vlada in demokratično izvoljeni župan.

Stavba, ki jo v zadnjem času zaseda PLAC, Participativna ljubljanska avtonomna cona, je le košček v mestnem tkivu, a z izjemnim pomenom za mlade meščane in vse mlade po srcu. Ker ima stavba le majhen kapitalski pomen v svoji okolici, bi vsi skupaj res lahko zmogli več srčnosti in ljubeznivosti, da bi jo še naprej pustili v uporabo in za ustvarjanje članom PLAC-a in vsem, ki se jim želijo pridružiti.

Večkrat ponovljeno / slišano vzpostavljanje dileme ali PLAC ali stanovanja je manipulativno in zavajojoče. Ohranitev Participativne ljubljanske avtonomne cone na lokaciji, kjer trenutno deluje, nikakor ni nezdružljiva z načrti izgradnje nove stanovanjske soseske na širšem območju, zahteva le ustrezno prilagoditev izhodišč za pripravo prostorskih aktov in vključitev PLAC-a v pripravo OPPN kot konstitutivnega dela nove stanovanjske soseske. PLAC stoji na zemljišču znotraj območja, primernega za gradnjo sodobne stanovanjske soseske, ki bi vključevala neprofitna stanovanja, stanovanjske zadruge, oskrbovana stanovanja in gospodinjske skupnosti za starejše. PLAC bi se ohranil kot povezovalni skupnostni prostor širšega območja, ki bi s programi naslavljal potrebe okoliških stanovalcev ter tako pomembno prispeval k višji kakovosti bivanja in bogatenju mestnega življenja.

Vzpostavitev ponovne rabe nekaj let zapuščenega objekta, ki podaljšuje življenjsko dobo objekta, je najizrazitejša oblika trajnostne rabe naravnih virov. Z ohranitvijo že zgrajenega objekta se ohrani oz. uporabi pretežen del že vloženega dela, porabljene energije in materialov, ki bi jih pri rušitvi odstranili oziroma zavrgli. Ohranijo se tudi že vzpostavljene zelene površine na raščenem terenu in odraslo zdravo visokodebelno drevje, ki je nepogrešljivo za višjo kakovost bivanja v mestu in uspešnejše soočanje s podnebnimi spremembami.

Kot je navedeno v Davoški deklaraciji (2018), se kakovostna kultura gradnje kaže v uporabi odgovornega, dobro premišljenega načrtovanja za vsak poseg v prostor, ki daje prednost kulturnim vrednotam pred kratkoročno gospodarsko dobičkonosnostjo. Kakovostna kultura gradnje tako ne izpolnjuje le funkcionalnih, tehničnih in ekonomskih zahtev, temveč zadovoljuje tudi socialne in psihološke potrebe ljudi.

PLAC transparentno deluje v javno dobro. Takoj ob vzpostavitvi je poskušal vzpostaviti dialog z oblastmi, a se le te na pozive niso odzvale. Usoda PLAC-a je neločljivo povezana s tem, kakšen prostorski razvoj bo podpirala naša družba. Kakšne vrednote se bodo odražale v grajenem okolju? Bo prevladalo javno dobro, ki se izraža v omogočanju dostopa do prostorov in stanovanj za vse, ali kratkoročni kapitalski interesi izbranih posameznikov?

Kako bo vlada ravnala s PLACem, lahko torej jemljemo kot indikator ali bo tokrat v prostorski politiki prevladal javni interes, ali pa bo država tudi pod to vlado delovala predvsem ali zgolj v interesu špekulativnega kapitala.

— Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a, Petja Grafenauer, doc. dr., ALUO UL, Marko Juvan, red. prof. dr., FF in ZRC SAZU, Alen Ožbolt, prof., ALUO UL, Kaja Lipnik Vehovar, u.d.i.a, Andraž Jež, doc. dr., FF in ZRC SAZU, Martina Lipnik, u. d. i. a., Vesna Leskošek, prof. dr., FSD, UL, Miloš Kosec, doc. dr., FA in MAO, Matjaž Vodeb, Thierno Diallo, Aleš Vodopivec, prof. dr., FA, Rajko Muršič, prof. dr., FF UL, Maja Simoneti, dr., IPoP, Jernej Bevk, u.d.i.a., Anja Planišček, prof., FA UL, Maša Hawlina, članice in člani LOM - Ljubljana - odprto mesto