Komentar / Kje se začne in konča premierjeva zasebnost

Ima javnost pravico vedeti, s kom se druži predsednik vlade Robert Golob zasebno ali celo s kom je intimen?

Ima javnost pravico vedeti, s kom se druži predsednik vlade Robert Golob zasebno ali celo s kom je intimen? Odgovor bi načeloma moral biti silno preprost: ravno njegova pravica do zasebnosti mu jamči, da interesa javnosti po razkrivanju tovrstnih informacij ni mogoče navesti. Vsakomur med nami, tudi tako imenovanim absolutno javnim osebnostim z vrha družbene pojavnosti, splošna medijska in pravna regulativa ponuja vso zaščito pred radovednimi državljani. Utemeljeno zanimanje javnosti za podatke, ki so primarno zasebne narave, lahko nastopi šele pod posebnimi pogoji, na primer takrat, ko bi politik plačeval račune za svoje prijatelje ali prijateljice z javnim denarjem. S kom si predsednik vlade deli posteljo in kaj počne intimno, mora ostati stvar njegove čisto privatne sfere, če se je tako odločil.

Dokler ne prihaja do interesne kolizije znotraj možnih koruptivnih praks ali samih političnih principov, takšno načelo velja absolutno. Če bi na primer predsednik vlade postal Matej Tonin in bi ga namesto s soprogo v času trajanja zakonske zveze novinarji našli v kočljivem položaju z drugo osebo, pa takšna pravica več ne bi veljala. No, ne bi niti zdaj, ko je predsednik Nove Slovenije. Zakaj? Državljani smemo poznati podatek, ali politik zasebno krši tista politična in moralna načela, s pomočjo katerih je na volitvah prišel na položaj, ki ga zaseda. Principi, ki bi bili izigrani v opisanem hipotetičnem primeru, so tukaj krščanske in družinske vrline, na katere je prisegal in so mu volivci na njihovi podlagi zaupali svoj glas. Golob, ki naj bi se po nekaterih poročilih ločeval od žene, kot nazorsko značilen levosredinski politik ni postal premier na podlagi javnih zaobljub o sledenju vrednostnemu sistemu s tovrstnimi principi. Tonin je.

Česa mediji ne smejo

Če javne osebnosti niso politiki, kjer je tako rekoč potenciala za interes javnosti običajno veliko, bo obstajal ožji obseg pravice do poseganja v njihovo zasebnost. V preteklosti smo se že nekajkrat srečali s podobnimi primeri. Borut Pahor se je ob stikih z neznankami ob poizvedbah novinarjev venomer šaljivo skliceval na to, da na volitvah ne kandidira za papeža. Pred leti so nekateri izbrani mediji na veliko nonšalantno pisali o ljubezenskem trikotniku Danila Türka in tudi tokrat prestopili mejo spodobnega, kajti zasebnost obeh predsednikov nas preprosto na tej ravni ne sme zanimati.

Medijem ni priznana takšna pravica niti v primeru osebnosti z relativno javnim značajem, če podrobnosti iz njihovega življenja niso splošno pomembne za razpravo o zadevah, ki so širokega družbenega pomena. Na tej točki velja, da radovednost javnosti v okviru medijskih preferenc, kot so razvedrilne vsebine in infotainment, ni mogoče opredeliti za javni interes, ki bi dovoljeval nelegitimen vdor v zasebnost. Ker pa ne pravica do svobodnega izražanja ne pravica do zasebnosti po značaju nista absolutni, ju je potrebno v primeru njunega medsebojnega konflikta primerno uravnotežiti.

Žal predvsem tabloidni mediji zavestno in včasih premišljeno skačejo v zasebnost in osebnostne pravice posameznikov na prekomeren in protipraven način, pri čemer sledijo tržni logiki in dobičku, ki jim ga prineseta večja naklada in prodaja. Ta se večkrat splača v primerjavi z hipotetično odškodnino, ki bi jo utegnili plačati morebitnemu tožniku. Prepričanje, da je etika pri tabloidnih in komercialnih medijih podrejena zaslužkarstvu, se ne zdi pretirano, saj ga potrjujejo številna dejstva iz prevladujoče družbene prakse.

Vatikanski koncert

Ko sta POP TV in 24ur.com namignila, da ima Golob morda novo partnerico, nekdanjo misico Tino Gaber, sta pri tem postregla z dvema »dokaziloma« zelo različnega tipa. Prvo je, da so ju skupaj videli nakupovati v Ikei. Drugo so bili posnetki njune skupne udeležbe na vatikanskem božičnem koncertu v Rimu, ki ga je predvajala italijanska zasebna televizija Canale 5. V kabinetu predsednika vlade in v stranki Gibanje Svoboda so se odzvali na enak način: da zasebnosti premierja ne želijo komentirati. Najbrž je že ta odsotnost komentarja čisto dovolj, da smo skozi njega nehote prejeli potrditev o zasebni naravi njunega druženja. Kar pomeni, da mu Tina Gaber morda ni asistirala kot dobra poznavalka pohištva ali glasbena ekspertinja za vatikanske koncerte.

Kakšno držo bi potem mediji sploh morali zavzeti ob novih spremljevalkah ali partnerkah naših najvidnejših politikov? Če ni javnega interesa, da bi se tak podatek razkril, bi osebo ob predsedniku vlade preprosto morali ignorirati? Najbrž ni tako preprosto. Kot rečeno: da je bil Golob opažen z neko osebo, na ravni nevtralne omembe ne more biti sporna informacija. Kakšen je njun odnos, pa ne, dokler na primer nismo državljani tisti, ki financiramo takšno spremstvo. Očitno je precejšnja razlika med obiskom Ikee in vatikanskega koncerta, ker slednji gotovo nakazuje, da je morda bil tja povabljen kot državnik, zato je bila v protokolu ob njem predvidena še dodatna oseba.

Ali smo njeno pot in bivanje plačali davkoplačevalci, zato ne more več biti stvar predsednikove zasebnosti in posledično takšno vprašanje novinarji smejo zastaviti, kajti državljani odgovor nanj gotovo smemo poznati. Če je pri razkritju prišlo do še enega varnostnega zdrsa, nam bo verjetno Golob kar sam pojasnil in to niti ne bo prvič, saj se je zaradi objave neke fotografije že odločil zamenjati svoje policijsko varovanje, se obdati s posebno »gardo« in javno pokazati nezaupanje do notranje ministrice in prvega policista v državi, kar se je zaenkrat končalo z odstopom prve. Nerodno bi bilo, če bi Golobova varovalna ihta imela še kakšne druge motive od tistih, ki jih je navajal.

Lobistična dinamika

Golobova spremljevalka iz Ikee in Vatikana sicer ni neznano ime v političnih krogih. Leta 2011 je plenila pozornost v družbi ministra za promet Patricka Vlačiča na pretežno nekonvencionalne načine. Nekdanja Miss Hawaiian Tropic je takrat delovala kot lobistka za promet (!), uradno registrirana pri KPK, na Facebooku pa je ministru namenila zelo neposredne izraze ljubezni, kot je npr. »Rada te imam«. Vlačič je takrat zanikal, da gre pri stikih z njo za lobistko, jih je pa priznal. Glede na javne fotografije njunega objemanja bi jih tudi težko tajil.

Težava je nastala, ko je tedanji predsednik vlade Borut Pahor prijavil njen poskus vplivanja na njegove odločitve v poročilu KPK, toda Vlačič česa podobnega istočasno ni storil, čeprav je bila lobistka za promet in je sam pokrival prav omenjeni resor. Njegova tiskovna predstavnica Eldina Knez je medijem takrat pojasnila, da gre pri presoji, ali ob določenem stiku minister sestavi poročilo o lobiranju ali ne, za »dinamičen proces« in prav takšni so očitno bili tedanji stiki z novo Golobovo spremljevalko.

Kdaj medijska ignoranca ni na mestu

Ali ima Golob novo partnerico ali ne, je zagotovo podatek v domeni njegove zasebnosti tako dolgo, dokler ga želi zadržati zase. Če se z njo pojavlja na državniških ali sorodnih dogodkih, pa ne more ostati stvar nekakšne medijske ignorance in slepomišenja, kjer bi se morali pretvarjati, da njegovega spremstva nismo opazili. Ne zaradi odkrivanja značaja povezave med osebama, ki nas res ne rabi zanimati, ampak drugih okoliščin, če do njih pride in zaradi katerih nas informacija sme zanimati kot davkoplačevalce ali na kak drug posreden način izkazanega javnega interesa.

S tem so domači novinarji znova na preizkušnji. Zdi se, da v tem trenutku še ne vedo natančno, kako bi ravnali. Namesto tega bi lahko zelo preprosto na kabinet predsednika vlade naslovili klasične poizvedbe, kdo plačuje poti njegovi spremljevalki takrat, ko se zdi, da se dogodkov ne udeležuje kot zasebna oseba. Tokrat so v Golobovem kabinetu glede udeležbe na vatikanskem koncertu zatrdili za POP TV, da sta bila na njem na lastne stroške, kar najbrž tudi ni nemogoče preveriti.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**