Stoltenberg / »Nato bo Ukrajini stal ob strani, dokler bo treba«

Ministri držav članic zveze Nato so na včerajšnjem srečanju z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo jasno povedali, da zavezništvo ostaja zavezano politiki odprtih vrat

Ministri držav članic zveze Nato so na včerajšnjem srečanju z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo jasno povedali, da zavezništvo ostaja zavezano politiki odprtih vrat, je po srečanju komisije Nato-Ukrajina povedal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je povabil na julijski vrh Nata v Vilniusu.

"Zaveznice so jasno povedale, da ostajamo zavezani politiki odprtih vrat. Ukrajino spodbujamo, da nadaljuje po poti reform, tudi v težkih časih," je dejal Stoltenberg.

Govorili so o pomenu ukrepov za boj proti korupciji, vladavini prava in pravicah manjšin, je sporočil na novinarski konferenci po prvem dnevu zasedanja zunanjih ministrov članic Nata. Poudaril je, da je močna in neodvisna Ukrajina ključna za stabilnost evroatlantskega območja.

"Nato bo Ukrajini stal ob strani, dokler bo treba. Prihodnost Ukrajine je v evroatlantski družini," je še povedal.

Predpogoj za pogovore o ukrajinskem članstvu v zavezništvu, ki se mu je včeraj pridružila Finska, pa je po Stoltenbergovih besedah to, da Ukrajina prevlada kot neodvisna država.

"Zaveznice so jasno povedale, da ostajamo zavezani politiki odprtih vrat. Ukrajino spodbujamo, da nadaljuje po poti reform, tudi v težkih časih."

Jens Stoltenberg,
generalni sekretar zveze Nato

Zato bodo članice Nata še naprej zagotavljale vojaško in drugo pomoč Kijevu. Zunanji ministri več zaveznic so danes napovedali dodatno podporo, še več napovedi pa pričakuje v prihodnjih dneh in tednih, je povedal generalni sekretar. Več podrobnosti ni podal.

"Na podlagi tega bomo razvili večletni program podpore, da bo Ukrajina lahko zagotavljala odvračanje in obrambo, prešla s sovjetskih standardov opreme in doktrin na Natove ter povečala interoperabilnost svojih sil z Natovimi," je še dejal Stoltenberg.

Ukrajinski minister Kuleba je sicer že pred zasedanjem komisije Nato-Ukrajina, ki je bilo prvo na ministrski ravni po šestih letih, dejal, da bi bila najboljša rešitev za zagotavljanje evroatlantske varnosti morebitno članstvo Ukrajine v Natu.

Za zavezništvom je sicer zgodovinski dan, saj se mu je danes kot 31. članica pridružila Finska, ki je prošnjo za članstvo vložila spričo ruske agresije na Ukrajino. Zaveznice so pozdravile pridružitev Finske, obenem pa Turčijo in Madžarsko pozvale, naj ratificirata še švedski pristopni protokol. V Moskvi medtem vstop Finske v Nato vidijo kot grožnjo.

Zunanji ministri 31 članic Nata in Švedske, med njimi tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo o nadaljnji podpori Ukrajini razpravljali tudi na prvem delu drugega dne zasedanja, ki bo namenjen pripravam na julijsko zasedanje voditeljev članic v litovski prestolnici Vilnius. Ob koncu zasedanja se bodo posvetili še oblikovanju Natove politike do Kitajske.

xuB4qQUK3V8

96uFEiDlNdE

41R_fIp7f2w