Janševa velika družina

Stranka SDS nas vabi v svojo veliko družino s serijo jumbo plakatov po Sloveniji

Stranka SDS nas vabi v svojo veliko družino s serijo jumbo plakatov po Sloveniji. Nič novega za nekoga, ki ima veliko denarja, čigar izvora naši organi pregona in financ nikakor ne znajo ali nočejo zaznati. Tudi ni kakšna posebnost za stranko, ki daleč največ pozornosti namenja propagandi skozi celo leto, ne samo pred volitvami, in se sicer rada pohvali z enormnimi uspehi pri novačenju novih članov. Povejmo to naravnost: SDS svoj posel opravlja skrajno učinkovito in uspešno, verjetno najbolje med vsemi političnimi strankami. Kako in s kakšnimi metodami, je čisto drugo vprašanje.

Kot »presežek« v tokratni akciji lahko naštejemo kvečjemu kak narativni element v oglaševanju in tudi delovanju propagandnega laboratorija na Trstenjakovi. Sam bi rad opozoril na sporočilno spretno zapakirano dvojnost, kjer se je v osnovno gesto prepričevanja, da se stranki priključijo novi člani, naslovljeni na najširše množice ljudi, dodalo cinizem kot sicer staro prvino Janševe psihopolitične tehnike. Naj pojasnim svoja opažanja.

Serbus in servus

Tokratna serija plakatov v modro-rumeni barvi in s podpisom stranke se naslavlja na državljanke in državljane s pogostimi osebnimi imeni, kar kot metoda personalizacije res ni nič unikatnega. Se pravi: prav vsi smo povabljeni, da postanemo člani »velike družine«.

S tem pridemo do novega momenta: da bomo postali njen del, je očitno osrednja obljuba, s katero nas snovalci akcije mamijo. Kakor da bi celo življenje sanjali o prav takšni razširjeni družini. Zastavljeni cilj želijo doseči z uporabo pozdravnih medmetov, kot so »serbus«, »servus«, »čao«, »hej« ali »oj«. Vsi izražajo veselje in razigranost, ti pa so znova personalizirani glede narečne značilnosti lokacije obešanja plakatov: na Štajerskem je to očitno »serbus«, na Primorskem »čao«, na Gorenjskem najbrž »oj« in tako dalje.

Do sem zlahka razumemo preprosto in ne kaj prida inovativno sporočilno poanto plakatov. Toda v SDS so se odločili za njeno nadgradnjo. V eni liniji so namreč natisnili takšne, ki vsebujejo množico različnih osebnih imen, med njih pa so dodali še imena aktualnih ministrov in predsednika vlade: Irena, Nika, Marjan, Jure, Robert, Boris, Nejc, Simona, Žana, Zala, Barbara, Luka, Ana. Da tega niso storili po naključju in imena niso izbrana brez premisleka, dokazuje druga linija plakatov, na kateri so zgolj posamična in skrbno izbrana.

In ta so povezana z aktualnimi ministri in tudi z župani: Zoran, Asta, Dominika in podobno. S tem pridemo do dveh naslovljenih skupin: širokih množic in aktualnih politikov in političark.

Nespodobno povabilo

Asta je osebno ime, ki po statističnih podatkih ne kotira posebej visoko – je na 1546 mestu na lestvici ženskih osebnih imen v državi. Dominika zaseda 372 mesto. Najbrž bi bilo strašno naključje, če bi se ta imena nanašala na koga drugega in ne aktualne političarke. Toda zakaj bi Janševi medse vabili ekipo ministrov Roberta Goloba, za nameček pa morda še njega samega? Seveda ne gre za to, da bi v SDS računali na prestope ali pobege članov sedanje vlade, ker ti niti malo niso verjetni – ob vseh napakah, ki jih počne, je trdno v sedlu in nič ne kaže, da bi jo kmalu politično lahko zamajal kdo drug, če se ne bo kar sama. Čeprav, to že moramo priznati, kaže veliko znakov nadarjenosti prav v avtodestruktivno smer.

Naslavljanje na ministre, premierje in župane ima torej nek drug prikrit cilj: perfidno smešiti politične nasprotnike. Sam bi rekel, da deluje kot klasična psihopolitika cinizma, pri kateri v SDS zelo dobro vedo, da do uspešne snubitve vsem na očeh ne bo prišlo, pa jo vendarle norčavo izvajajo, ker enostavno računajo, da bo ljudem nespodobno povabilo všeč kot sarkastičen štos.

Skratka: ni mogoče verjeti, da je vabilo mišljeno strogo resno, četudi je Janša po dobljenih volitvah vsakič vabil opozicijo v različna »partnerstva«, da bi ji zvezal roke in sebe prezentiral kot mostograditelja. Ker ta možnost odpade, nam interpretativno ostane le še razlaga, da je osnovno sporočilo plakatov zapakirano v posmeh in ciničen prezir, ki bo čustveno učinkoval na njihovo volilno telo, sedanje in prihodnje. V smislu: »Kako dober štos, povabili so tudi Asto in Dominiko! Morda pa bom z njima član naše velike družine!«

Plakat bi po pravilih politične komunikacije moral nekaj obljubljati, toda zdaj svojim članom obeta čisto posebne sočlane, ki jih najbrž ne bodo veseli, saj jih v SDS z veseljem interpelirajo in vsak dan znova napadajo. Razen če pri Bogu in vodji prisežejo, da so si v svetovnem nazoru premislili in se kesajo za vse dosedanje grehe, ki jih res ni malo.

Semantika velike družine

Čeprav obstajata dva naslovnika sporočila, sta njima popolnoma podvrženi obe naraciji, ki se spretno mešata: slog klasičnega novačenja k vpisu v stranko in psihopolitika zasmehovanja. Taka dvojnost in mešanje ciničnega diskurza s prvim je največja posebnost tokratne propagandne akcije. Hibridnost je nevarna, ker zlivanje obeh normalizira sovraštvo in cinizem, tako rekoč ju ustvarja za del psihologije članov neke politične stranke.

Še bolj nevarna je ideja velike družine v politični komunikaciji, ki bi morala staviti na kakšno strankino posebnost, to pa prepoznava v domačijskosti družine, kjer je ta tudi sicer že temeljna sestavina vrednostnega sistema političnih konservativcev. Razumeti narod ali stranko kot nekakšno Volksgemeinschaft je nevaren resentiment preteklosti, ki si ga ne moremo želeti. Da si kakšen državljan ali državljanka želita prav tega, bi lahko pomenilo predvsem, da z lastno družinsko situacijo nista ravno zadovoljna in potrebujeta voditelja. Potem smo samo še en korak do razumevanja naroda kot družinske organizacije s svojim pater familias.

Končno pa omemba »velike družine« sovpade s plakati SDS točno leto nazaj, tik pred državnozborskimi volitvami leta 2022. Takrat je Janševa vlada dobesedno ponujala in uredila dodatke za njih. Dodatek za veliko družino s tremi otroki je po novem znašal 468,00 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 568,71 evrov.

Janša najbrž tokrat nima v mislih takšne velike družine, zato bi z Robertom, Asto in Dominiko bil kvečjemu upravičen do dodatka za cinizem.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**