Na mejo prihaja 1500 vojakov

Vojaki na južni meji z Mehiko naj bi "pomagali obvladovati pričakovani naval priseljencev v ZDA"

Ameriški predsednik Joe Biden namerava v prihodnjih dneh na južno mejo z Mehiko poslati 1500 vojakov, ki bodo pomagali obvladovati pričakovani naval priseljencev v ZDA. Vojaki bodo opravljali administrativne in transportne naloge, da bi tako zmanjšali obremenjenost uslužbencev na meji.

Bidnova vlada namerava od 11. maja ukiniti politiko, uvedeno v času pandemije covida-19, ki je agentom na meji omogočala takojšnje vračanje prijetih nezakonitih priseljencev oziroma prosilcev za azil. Ti so morali nazaj v Mehiko in tam čakati na rešitev prošnje za azil. Pandemije ni več, zato Bidnova vlada to možnost ukinja.

Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby je dejal, da 90-dnevna napotitev ni v nasprotju s podporo na meji, ki se je izvajala že v času vlade Georgea Busha mlajšega. S tem se je skušal izogniti kritikam, da demokratska Bidnova vlada izvaja podobno politiko, kot jo je prejšnja republikanska vlada Donalda Trumpa.

Pentagon je sporočil, da je ministrstvo za domovinsko varnost zaprosilo za vojake, ki bodo prispeli že 10. maja. Vojaki bodo oboroženi za samoobrambo, ne bodo pa sodelovali pri policijskih dejavnostih. Tako denimo ne bodo pristojni za aretacije priseljencev.

"Vojaško osebje ne bo neposredno sodelovalo pri dejavnostih kazenskega pregona. Ta napotitev na mejo je skladna z drugimi oblikami vojaške podpore ministrstvu za domovinsko varnost v zadnjih letih," je dejal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.

"Kot veste, je predsednik prvi dan, ko je vstopil v Belo hišo, predložil celovito zakonodajo o priseljevanju in zaprosil za sredstva v podporo mejnim organom. Če bi kongres ukrepal, vojska ne bi bila potrebna."

Karine Jean-Pierre,
tiskovna predstavnica Bele hiše

Statistični podatki carinske in mejne službe ZDA kažejo, da so v Mehiko vrnili le 46 odstotkov nezakonitih priseljencev, ki so jih prijeli na meji.

Bela hiša je v torek sporočila, da vojaki na meji ne bi bili potrebni, če bi kongres ukrepal. "Kot veste, je predsednik prvi dan, ko je vstopil v Belo hišo, predložil celovito zakonodajo o priseljevanju in zaprosil za sredstva v podporo mejnim organom. Če bi kongres ukrepal, vojska ne bi bila potrebna," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre.

V pripravah na ukinitev politike takojšnjega vračanja migrantov je Bidnova vlada pripravila novo pravilo o azilu, po katerem migranti ne bodo upravičeni do prošnje za azil, če so nezakonito prečkali ozemlje ZDA, niso načrtovali sestanka na ustreznih mejnih točkah preko aplikacije carinske in mejne službe in niso zaprosili za azil v državi, skozi katero so predhodno potovali.

Demokratski aktivisti so jezni in trdijo, da je Bidnova politika podobna Trumpovi.

Be9B-jrZ12c

3YEQPW50Svo

lYNJt6CdJ6c