»Starejši imamo pravico pravico do dostojnega in ne trpečega umiranja«

V združenju Srebrna nit se ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi zavzemajo za ničelno toleranco do diskriminacije starejših in vseh oblik nasilja nad njimi

V združenju Srebrna nit se ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi zavzemajo za ničelno toleranco do diskriminacije starejših in vseh oblik nasilja nad njimi. Ne obsojajo le klasičnih oblik nasilja, ampak tudi prikrite oblike, pri katerih starejšim iz različnih razlogov ni omogočeno dostojno, kakovostno in varno življenje.

V združenju za dostojno starost Srebrna nit želijo ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi, ki ga vsako leto obeležujemo 15. junija, opozoriti na trenutno neurejeni področji zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe. Nezagotavljanje izboljšav na teh področjih v širšem smislu smatrajo kot obliko nasilja nad starejšimi.

Po njihovih besedah problem predstavlja že samo pomanjkanje namestitvenih kapacitet v domovih starejših in drugod in pa visoke cene oskrbe v domovih. Kljub ukrepom ministrstva za zdravje se dostopnost do zdravstvene oskrbe poslabšuje. Ker starejši v digitalizaciji sistema težje poiščejo zdravstveno pomoč, so v združenju predlagali ohranitev analogne dostopnosti do javnih storitev. Zavzemajo se tudi za hitrejši razvoj paliativne oskrbe na sistemski ravni ter za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj si ga veliko starejših zaradi nizkih pokojnin težko privošči.

V sporočilu za javnost so spomnili, da je združenje pristopilo h kampanji za sprejem zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: "Starejši imamo pravico do dostojanstva, samoodločanja, avtonomije pri sprejemanju odločitev o sebi, svojem življenju, tudi pravico do dostojnega in ne trpečega umiranja."

Da bi morali nasilju nad starejšimi v družbi posvečati več pozornosti, se zavedajo tudi v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Pojasnili so, da se družbeni, kulturni in osebnostni vidiki ter dejavniki tveganja za pojav nasilja nad starejšimi v zadnjih letih vse bolj zaostrujejo, število nasilnih dejanj nad ranljivo skupino starejših pa se vse bolj povečuje.

Vodja delovne skupine Irena Špela Cvetežar je izpostavila, da moramo kot družba postati bolj občutljivi do trpljenja drugih, zlasti ranljivih skupin. Poudarila je, da se žrtve nasilja po pomoč lahko obrnejo tudi na zdravstvene delavce: "Pomembno je, da o tem spregovorijo - bodisi v ambulanti osebnega zdravnika, ob obisku patronažne medicinske sestre, bodisi v referenčni ambulanti, zdravstvenovzgojnem centru ali drugod".

Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da tudi pri Varuhu zaznavajo več nestrpnosti do starejših. "Potrebujemo večjo ozaveščenost starejših tako glede njihovih pravic kot glede preprečevanja nasilja, diskriminacije, pomena finančne avtonomije in podobno. Starejši pogosto ne zaznajo, da se jim dogajata starizem in diskriminacija. Zato je nujno okrepiti ozaveščanje za prepoznavo stereotipov tudi med njimi," so besede Svetine povzeli pri Varuhu.

Podpirajo tudi prizadevanja Združenih narodov za pripravo konvencije za zaščito starejših, a se po oceni Svetine pogovori odvijajo prepočasi. Slovenija je sicer med bolj aktivnimi podporniki, a pri Varuhu pričakujejo, da se bo ta podpora odražala tudi s sprejemanjem konkretnih ukrepov doma.