Veliko odkritje

V poletnih dneh leta 1960 sem kot študent sodeloval v terenski ekipi Goriškega muzeja na zgornjem Vipavskem. Delovna naloga nas je pripeljala tudi na Predmejo nad Ajdovščino, kjer sem prvič izvedel za zločin italijanske vojske nad družino Bizjak v začetku leta 1943. Dogodek me je pretresel in ga še vedno živim z njim tudi z mislijo, kako malo je ohranjen v širšem zgodovinskem spominu današnjih dni ne le kot okrutno dejanje vojne, marveč tudi kot opomin, da se kaj takega ne bi več primerilo v življenju posameznika in družbe. Obujanje spomina na Bizjakove s Predmeje mi je sedaj znova spodbudila objava članka o odkritju slikarskega dela Toneta Kralja z naslovom Panem et circenses (Mladina, 23.6. 2023/ 25). Angelska gora 1942 pa ni bila še doslej objavljana v elitnih katalogih Kraljevih del.

Namen tega pisanja je predvsem spomin na dogodek, ki se je odvijal v večernih urah 24. februarja 1943 in se je nanj zelo izpovedno odzval proti fašističnemu nasilju, ki ga kažejo zlasti njegove poslikave cerkva v zahodni Sloveniji. Tistega večera je podporočnik 5. čete 2. bataljona 256. pehotnega polka divizije Veneto Ezio Capoccioli vodil kazensko akcijo proti Bizjakovim, ker naj bi se pri njih shajali partizani in ker je mladi hišni gospodar Stanko malo pred tem odšel med partizane. Domačijo Bizjakovih so vojaki najprej obstreljevali, nato pa so vanjo vojaki vdrli in z ustrahovanjem zahtevali, da jim domači povedo kaj o Stanku. Očitno nepotešeni s sodelovanjem Bizjakovih, so jih začeli v kuhinji ubijati. Prva žrtev je bil dvoletni Stankov sin Branko, nato je bil s strelom v hrbet ubit Stankov oče Štefan. Pri poskusu pobega skozi okno je bil ubit Stankov brat Milan, naslednja žrtev je bila Stankova žena Ivana, ki je bila v sedmem mesecu nosečnosti. Ubili so jo s strelom v trebuh, da bi tako pokončali tudi otroka, ki ga je nosila. Nato so ustrelili še hišno mater Brigito. Domačijo so s trupli vred zažgali. Domačini so zgroženi spremljali zločin in nemočni izvedeli za podrobnosti zločina, ki jim jih je opisal vojak Angelo Sebardi, neposredna priča dogodka. Pretresen je bil tudi župnik na Otlici Albin Bratina, ki je v mrliško knjigo župnije na Otlici zapisal: » Na grozen način umorjeni in zažgani v hiši od Italijanov.« Tajnik ajdovskega fašja pa je dva dni nato poročal, da bo dogodek »prinesel na območja Dola - Otlice vedno bolj nevarno uporniško gibanje« in napovedal zato še večjo aktivnost partizanov ter opozarjal zato na učinkovito čuječnost italijanske vojske. Tragedija Bizjakovih s smrtjo petih članov družine in enega še nerojenega otroka pa se s tem ni zaključila. Partizan Stanko Bizjak je zaslutil, da se je doma nekaj dogodilo. Ne da bi dobil dovoljenje, je zapustil svojo četo in se napotil domov. Ko je izvedel za zločin in videl njegove posledice, si je 8. marca 1943 vzel življenje.

Tone Kralj je svojo podobo dogodka naslikal na podlagi pripovedovanja sodobnih pričevalcev. To je mogoče sklepati tudi zato, ker je za Predmejo oziroma Otlico uporabil za področje Predmeje ime starejšega izvora in uporabe – Angelska gora ter in navedel ob tem tudi napačno letnico (1942 namesto 1943). Verjetno je za dogodek izvedel potem, ko se je umaknil na Primorsko v dolino Trente, že pred 27. januarjem 1945, na dan, ko je domobranska policija odkrila pri Kraljevih v Ljubljani (na Gerbičevi ulic ), bunker z gradivom ne le o delovanju ljubljanskega VOS-a, ampak tudi ljubljanskih partijskih in OF organizacij. Takrat ga je glasilo tolminskih domobrancev Tolminski glas (24. 2. 1945) označilo: »Tone Kralj glavni arhivar komunistične stranke« in podalo tudi oceno njegovega cerkvenega slikarstva: »Vsa njegova dela, tudi tista, katerim ne moremo tajiti umetniške vrednosti, so izraz tipične masovne umetnosti, pravo komunistično posnemanje, upodabljanje kolektivnega človeka, ki po svojem in namenu spada vse bolj v ruske kolhoze in tovarne, kakor pa v cerkev.

Na upodobitvi Angelska gora 1942 se zločin dogaja v kuhinji z ognjiščem. Morda bi to lahko bila tudi izba, kar kaže »bogkov kot«. Sredi prostora v plamenu groze dviguje mlada mati svojega ustreljenega otroka, na tleh v ognju leži mrtev stari oče. Ob njem je izpraznjena posoda z napisom made in Italia. Na levih vhodnih vratih je razbita ključavnica, na desni strani pa zevajo v prostor odhajajoči italijanski vojaki.

Zločin na Predmeji je literarno povzel pisatelj Danilo Lokar v noveli Za frontami (v zbirki Sodni dan na vasi, 1958). Dve desetletji nato sta pisala zgodovinarja dr. Ljudmila Bezlaj Krevel (Srečanja, 3/1968) in v knjigi (1983) dr. Tone Ferenc. Leta 1969 pa ga je na sliki Angelska gora 1942 presunjen in na njemu lasten način, upodobil Tone Kralj. Z dramo Rdeče in sinje med drevjem (knjižna objava 1985) je Tone Partljič omogočil tudi odrsko uprizoritev poboja pri Bizjakovih.