500 dni (politike priprtih vrat)

Po petsto dnevih ruske vojaške intervencije v Ukrajini potekajo spopadi tako kot se je v tem času razvijal politični in vojaški pristop do ukrajinsko-ruskega spora. Vojaška dogajanja se spreminjajo tako kot politična, katastrofalna so pa mirovna, ki jih ni.

V začetku intervencije so ruske sile hitele proti Kijevu in se iznenada ustavile iz dveh vzrokov, iz nenadejanega odpora Ukrajincev in iz prav tako nepričakovanega političnega ravnodušja dela prebivalstva, ki naj bi bilo Rusiji naklonjeno. Istočasno se je pokazalo, da vse vojaške akcije posredno ali neposredno vodijo strategi iz Pentagona in iz Kremlja. Taktika se je v zadnjih 500 dneh postopoma spreminjala od presenetljivega potopa ruske vojne ladje Moskva, do uporabe vrste letalnikov (dronov) za bojne namene. Še vedno pa prevladujejo topovi in rakete. Vzpostavila se je nekakšna frontna linija po severnih straneh pokrajin Kersona, Zaporožja, in vzhodnih Donetska in Luganska na eni strani, na drugi pa prevladujejo ruski raketni napadi po ukrajinski infrastrukturi in stanovanjskih naseljih. Skratka boji potekajo, taktika se prilagaja, zahod pa pošilja več in več orožja (tudi denarja) v Ukrajino brez kakšnega večjega uspeha. Ali res zmanjkuje vojakov?

Kaj pa je do sedaj pridobila EU? Poslovila se je od ruskih energentov, plina in nafte. Poslovila se je tudi od neke poštenosti, saj je pustila, dovolila, da je premoženje, ki so ga imeli v EU ruski državljani, propadalo, ali pa bilo konfiscirano (tudi ruski državni depoziti v zahodnih bankah) brez sodnih odredb, brez možnosti pritožb. EU ni v vojnem stanju z Rusko federacijo, nudi pa ogromno vojaško in finančno pomoč Ukrajini. Povečani stroški zaradi pomoči Ukrajini pospešujejo emisijo evrov, enako tudi neverjetno visoke donacije v številnih oblikah. EU zaradi tega, vsaj ne do sedaj, ni spremenila monetarne politike in inflacija bo še dolgo delovala v članicah unije zaviralno, predvsem pa mimo vseh tržnih in proračunskih pravil.

Vrhunski politiki EU še naprej zagotavljajo visoko politično enotnost (vrha!) unije, prebivalstvo pa ne more in tudi ne zna vplivati na pogubno politiko. Javni diskurz je vseskozi enostransko nestrpen in proti mirovniški. Evropski politični organi delujejo kot bi imel nad njimi neki mag (mogoče Biden z Blinkenom) svoj vpliv in odločilno vlogo. Vse je pokrito s plahtami dezinformacij in enostranskih komentarjev, kot bi v EU zavladali nekdanji politični komisarji.

Primer takšne dezinformacijske agitke je: »saj bodo napadli, razširili vojno na sosednje države Ukrajine«. Pa ima Ruska federacija samo 2/3 bruto družbenega proizvoda kot ga ima Nemčija. Lahko si privošči dolgotrajne vojaške operacije v Ukrajini, če bi odprla še en tak spopad na primer v Gruziji, bi jo bilo pa kar kmalu konec.

Zato vsi pod isti dežnik: Rusi prihajajo!