Volitve v Španiji v znamenju vzpona desnice

Parlamentarne volitve bodo potekale to nedeljo

V Španiji bodo v nedeljo parlamentarne volitve, ki bodo prvič doslej sredi poletja. Zmaga se obeta desnosredinski ljudski stranki (PP), ki jo vodi Alberto Nunez Feijoo, a glede na ankete ne more računati na absolutno večino. V ospredju je vprašanje koalicije PP s skrajno desno stranko Vox, izključeno pa ni niti, da na oblasti ostanejo socialisti.

Nekaj manj kot 42 milijonov španskih volivcev se bo v nedeljo podalo na predčasne parlamentarne volitve, ki bodo potekale manj kot mesec dni po tistem, ko je Madrid prevzel polletno predsedovanje Svetu EU.

Številni so kritizirali odločitev dosedanjega premierja in vodje socialistov Pedra Sancheza o izvedbi volitev sredi poletja, ko v več delih države temperature presegajo 40 stopinj Celzija, okrog 10 milijonov ljudi pa bo moralo najti način za glasovanje na daljavo ali začasno prekiniti poletne počitnice.

Sanchez, vodja delavske in socialistične stranke (PSOE), predčasne volitve razpisal maja, potem ko je njegova stranka na regionalnih in lokalnih volitvah zabeležila katastrofalen rezultat. V več regijah je močno zaostala za svojo glavno tekmico, konservativno PP. Redne volitve bi sicer morale biti konec leta.

Zadnje predvolilne ankete kažejo, da niti PP niti PSOE nimata možnosti, da bi osvojili več kot 50 odstotkov glasov in večino sedežev v 350-članskem parlamentu. V primeru zmage bosta zato obe verjetno prisiljeni v pogajanja o sestavljanju koalicijske vlade z manjšimi strankami na desnici oziroma levici.

Zadnje predvolilne ankete kažejo, da niti PP niti PSOE nimata možnosti, da bi osvojili več kot 50 odstotkov glasov in večino sedežev v 350-članskem parlamentu.

Zadnja raziskava družbe 40dB za španski časnik El Pais je v ponedeljek pokazala, da je s 33 odstotki glasov v prednosti Ljudska stranka, socialistom pa se obeta nekaj manj kot 29 odstotkov glasov. Na tretjem in četrtem mestu se tesno skupaj nahajata združeno zavezništvo levih strank Sumar s 13,7 odstotka in skrajno desna stranka Vox s 13,5 odstotka glasov. Preostale manjše in regionalne stranke z obeh političnih polov bi skupaj zbrale približno 11 odstotkov glasov.

Kratko in kaotično predvolilno kampanjo, ki je sledila nepričakovanemu razpisu predčasnih volitev, so zaznamovale predvsem ideološke delitve. Čeprav je za večino Špancev najpomembnejše vprašanje gospodarstvo, se je kampanja večinoma osredotočala na druge teme.

Španija doživlja obdobje rasti, inflacija se je junija znižala pod dva odstotka, kar je ena najnižjih ravni v Evropi, eno od najpogostejših orodij za napade opozicije na sedanjo vlado pa je bila brezposelnost. Maja je bila stopnja brezposelnosti v državi z 12,7 odstotka najvišja v vsej EU.

Opozicija je bila kritična do Sancheza tudi zaradi njegovega odnosa do katalonskih in baskovskih nacionalistov, ki vladni koaliciji zagotavljajo podporo v španskem parlamentu.

Sanchez je na drugi strani v središče svoje kampanje postavil strah pred obratom v desno. S tem je želel mobilizirati svoje volivce, še neodločene in zmerne volivce pa posvariti pred koalicijo med PP in skrajno desnico.

Če bo v skladu z napovedmi anket zmagala PP, bo morala namreč verjetno pri sestavljanju koalicije računati na sodelovanje s skrajno desno Vox, kar številnim Špancem ni po godu. Anketa podjetja Ipsos za časnik La Vanguardia je pokazala, da je 60 odstotkov Špancev zaskrbljenih zaradi možnosti koalicije PP-Vox, med njimi so tudi volivci na desnem polu.

Stranka Vox, ki jo vodi 47-letni Santiago Abascal, je v zadnjih letih doživela bliskovit vzpon in je trenutno tretja najmočnejša politična sila v državi. Vox se odločno zoperstavlja liberalnim politikam Sanchezove leve vlade, predvsem na področju migracij, podnebnih sprememb in pravic žensk ter pripadnikov skupnosti LGBTQ, ob tem pa ostro kritizira njegovo naklonjenost Kataloncem in Baskom.

Vodja radikalnejšega dela španske levice, ministrica za delo Yolanda Diaz, je pred volitvami po težkih pogajanjih le uspela oblikovati skupno listo kandidatov številnih levih strank, ki bodo nastopile pod okriljem platforme Sumar (Združiti).

Na drugi strani je španska levica letos doživela več pretresov, kar se je najbolj pokazalo na majskih regionalnih in lokalnih volitvah.

Vodja radikalnejšega dela španske levice, ministrica za delo Yolanda Diaz, je pred volitvami po težkih pogajanjih le uspela oblikovati skupno listo kandidatov številnih levih strank, ki bodo nastopile pod okriljem platforme Sumar (Združiti). K sodelovanju je uspela privabiti tudi trenutno koalicijsko partnerico Podemos, ki se je v zadnjih letih uveljavila kot pomembna politična sila na levem polu.

S političnega prizorišča je medtem popolnoma izginila liberalna stranka Ciudadanos (Državljani), njeni volivci pa so po navedbah španskih medijev večinoma prestopili v vrste PP. Veliko ljudi je bilo v dneh pred volitvami še vedno neodločenih.

Po navedbah časnika El Pais je boj nekaj dni pred nedeljskimi volitvami še odprt. Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo bi potencialna desna koalicija Vox-PP dobila 173 sedežev od 176, kolikor bi jih potrebovala za večino v parlamentu, široki levi koaliciji PSOE-Sumar pa se obeta 146 sedežev.

Kljub temu se še vedno lahko zgodi, da bi na oblasti ostali socialisti, če bi se povezali z manjšimi strankami, ki naj bi dobile 31 sedežev. Vendar bi moral Sanchez v tem primeru verjetno znova računati na podporo katalonskih in baskovskih nacionalistov.