Nika Kovač / »Nismo želeli biti neko vzporedno ministrstvo«

Strateški svet je v sredo premierju predal 57 priporočil vladi za obvladovanje sovražnega govora

V strateškem svetu za preprečevanje sovražnega govora ne pričakujejo, da bodo vsa priporočila uresničena takoj, pomembno pa je, da nakažejo smer delovanja družbe, je poudarila predsednica sveta Nika Kovač. Ključno je, da se pri tem vključijo vsi deli družbe, v prvi fazi pa pričakujejo predvsem uresničitev priporočil s področja šolstva, je dejala.

Strateški svet je namreč v sredo premierju Robertu Golobu predal 57 priporočil vladi za obvladovanje sovražnega govora. Priporočila obsegajo v več sklopov, in sicer splošna priporočila, vzgoja, izobraževanje in mladina, preventiva, kaznovalno-pravni odziv, mediji in splet.

Pri njihovi pripravi so se naslonili tudi na mednarodno pomoč, sledili pa so temu, da je bilo glede posameznih priporočil doseženo širše družbeno soglasje. V pripravo so vključili tudi predstavnike ministrstev, je v pogovoru za STA dejala predsednica strateškega sveta in direktorica Inštituta 8. marec Kovač. Tako ocenjuje, da z implementacijo priporočil ne bi smelo biti večjih težav. Hkrati pa poudarja, da se člani zavedajo, da bodo posamezni premiki terjali več časa.

Za vsak sklop priporočil je svet želel tudi pripraviti javni posvet, a akt o ustanovitvi strateškega sveta tega mandata članom sveta ne podeljuje. Po besedah Kovač so si namreč želeli široke demokratične participacije, a so hitro "trčili" ob dejstvo, da je naloga sveta drugje. "Torej, da pripravimo priporočila in vidimo, ali so izvedena. Pomembno je, da smo spoštovali formo strateškega sveta in se držali priprave vsebinskih priporoči z znanjem in resursi, ki smo jih imeli in uspeli združiti," je pojasnila Kovač.

Poudarila je tudi, da člani sveta niso želeli biti moralno razsodišče, ki bi podajalo sodbe o posameznih primerih. "Nismo niti želeli biti neko vzporedno ministrstvo, komentirati vse, ampak se res strogo držati tega, da pripravimo ta priporočila," je dejala. Ob pripravljenih priporočilih je sicer poudarila, da ta niso zavezujoča, člani sveta pa so v priporočilih navedli tudi, da se predstavniki posameznih ministrstev z nekaterimi sklepi ne strinjajo. Do razhajanj je med drugim po besedah Kovač prihajalo ob ideji vzpostavitve neodvisnega regulatorja na področju spleta in medijev ter vzpostavitve enotne urgentne točke, kjer bi javni vzgojno-izobraževalni zavodi dobili ustrezne strokovne informacije in pomoč.

Ob pripravljenih priporočilih je Nika Kovač poudarila, da ta niso zavezujoča, člani sveta pa so v priporočilih navedli tudi, da se predstavniki posameznih ministrstev z nekaterimi sklepi ne strinjajo.

Prav priporočila s področje vzgoje in izobraževanja je sicer Kovač izpostavila kot ključna. Tako pozdravlja že izvedena priporočila s tega področja, med drugim ohranitev povečane kvote svetovalnih delavcev na šolah še iz obdobja epidemije covida-19, a si po njenih besedah želijo, da bi bilo teh še več. Računajo pa tudi na vzpostavitev komunikacije z ravnatelji glede soočanja s sovražnim govorom.

Ob tem v povezavi s sovražnim govorom in medvrstniškim nasiljem svet priporoča tudi ustrezno pravno podlago, ki bo omogočala obravnavo nasilja, ki se dogaja na spletu, pod enakimi pogoji, kot to velja za nasilje v okviru dejavnosti vzgojno-izobraževalnega procesa. Ravnatelji namreč opozarjajo, da nasilja na spletu šole ne morejo obravnavati kot nasilja v šoli, ker se odvija popoldan med vrstniki na spletu, je opozorila Kovač.

Ob tem predsednica strateškega sveta napoveduje, da bodo še posebej pozorni tudi na samo področje medijev. "Želimo si čim hitrejšega sprejema zakona o medijih, da komentarjih na družbenih omrežjih medijskih hiš postanejo odgovornost medijskih hiš in se s tem zmanjša sovražni govor," je dejala.

V priporočilih člani strateškega sveta poudarjajo tudi pomen spoštljive komunikacije vladajočih, ki postavljajo standard celotni družbi. Med rešitvami vidijo tudi zapis smernic javnega komuniciranja v etične kodekse funkcionarjev. Ob tem Kovač dodaja, da bolj kot konkretne sankcije, želijo vzpostaviti tako imenovane mehke mehanizme. Posamezniki, ki uporabljajo sovražni govor, namreč po njenih besedah potrebujejo širok splet zunanje podpore, ko se jih začne vključevati v družbo in se zanje zagotovi dodatno podporo, pa upade tudi delež sovražnega govora v družbi, je navedla.

V priporočilih člani strateškega sveta poudarjajo tudi pomen spoštljive komunikacije vladajočih, ki postavljajo standard celotni družbi.

Velik del priporočil so člani strateškega sveta namenili tudi preventivi. V širši družbi, ki ima svoje zakonitosti je namreč treba sovražni govor predvsem preventivno nasloviti tako, da vse institucije opravljajo svoje delo, ko gradijo pravičnejšo in strpnejšo družbo, je izpostavila Kovač. V tem sklopu priporočil tako strateški svet omenja tudi podjetja in centre za socialno delo.

Sama strategija upravljanja državnih podjetij namreč nima nujno zgolj ekonomskih, kapitalskih ciljev, ampak tudi druge, kot je denimo zagotavljanje varnega, nediskriminatornega okolja, ki ščiti pred sovražnim govorom, je izpostavila Kovač. Glede centrov za socialno delo pa je spomnila na opozorila na birokracijo njihovega dela, medtem ko bi v resnici raje delali z ljudmi in jim nudili pomoč. Tako v priporočilih med drugim navajajo razbremenitev centrov za delo administracije in birokracije ter zagotovitev možnosti za okrepljeno delo.

"Sovražni govor bomo lahko premagali samo, če se vključijo vsi deležniki. Pri tem ne govorimo o revolucionarnih spremembah, ampak tistem minimalnem, majhnih spremembah po številnih institucijah, majhnih dejanjih solidarnosti, kar lahko naredi vsak, in sistemskih spremembah, ki bodo gradile bolj solidarno družbo," je sklenila predsednica strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora.