Brez podnebnih sprememb vročinski valovi ne bi bili tako intenzivni

Zaradi naraščajoče vročine je na severni polobli prizadetih več deset milijonov ljudi

Na severni polobli je trenutno zaradi naraščajoče vročine prizadetih več deset milijonov ljudi, v prihodnje pa bo še huje, če ne zmanjšamo emisij, ki segrevanjo planet, v novi analizi opozarjajo strokovnjaki iz skupine World Weather Attribution. Študija je pokazala tudi, da so vročinski valovi bolj intenzivni, kot bi bili brez podnebnih sprememb.

Hudi vročinski valovi so ta mesec zajeli južno Evropo, dele ZDA, Mehiko in Kitajsko s temperaturami nad 45 stopinj Celzija. Ta naraščajoča vročina pa bi bila brez podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, skoraj nemogoča, so med drugim ugotovili strokovnjaki in dodali, da so temperature na Kitajskem zaradi globalnega segrevanja 50-krat večje.

Znanstveniki so v preteklih letih že prišli do ugotovitev, da globalno segrevanje vpliva na bolj intenzivne, daljše in pogostejše vročinske valove. Skupina raziskovalcev mednarodne iniciative World Weather Attribution (WWA) pa se je tokrat osredotočila na vprašanje, kako daleč so se julijski vročinski valovi na severni polobli oddaljili od tega, kar bi bilo pričakovano brez učinka globalnega segrevanja, pri čemer so, da bi primerjali podnebje, kakršno je danes, s tistim iz preteklosti, uporabili vremenske podatke in simulacije računalniških modelov.

Kot je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP izpostavila sodelujoča podnebna znanstvenica v raziskavi Friederike Otto z Inštituta za podnebne spremembe in okolje Grantham na Imperial College London, bi bilo v preteklosti nemogoče, da bi se tako močni vročinski valovi zgodili istočasno. Dodala je, da ljudje ne bi smeli biti več presenečeni, da prihaja do temperaturnih rekordov.

Po oceni Otto in njenih kolegov znanstvenikov pa bi bila lahko prihodnost še slabša. "Dokler bomo kurili fosilna goriva, bomo videli vedno več teh ekstremov," je dejala Otto. Hudi vročinski valovi, trenutno pričakovani enkrat na približno 15 let v Severni Ameriki, vsakih deset let v južni Evropi in vsakih pet let na Kitajskem, se bodo po najnovejših dognanjih pojavljali pogosteje, in sicer na vsake dve do pet let. V prihodnjih približno 30 letih pa je ob tem pričakovati tudi dvig globalne temperature na dve stopinji Celzija, razen če bodo države vendarle izpolnile zaveze iz pariškega sporazuma in zmanjšale emisije toplogrednih plinov, so še dodali avtorji raziskave.

Vodilni klimatolog pri ameriški vesoljski agenciji Nasa Gavin Schmidt je sicer že prejšnji teden dejal, da letošnji julij ne bo le najbolj vroč mesec od začetka beleženja meritev, ampak tudi najbolj vroč v "stotih, če ne tisočih letih".

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa ekstremna vročina trenutno obremenjuje zdravstvene sisteme, zaradi nje pa so prizadeti predvsem starejši ljudje in otrocu. V organizaciji so še posebej zaskrbljeni tudi zaradi ljudi s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in astmo.