ZDA / Biden razglasil nacionalni spomenik Emmetta Tilla in Mamie Till-Mobley

Spomenik je posvečen gibanju za državljanske pravice temnopoltih

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj razglasil nacionalni spomenik Emmetta Tilla in Mamie Till-Mobley, posvečen gibanju za državljanske pravice temnopoltih. Stal bo na treh lokacijah - v Chicagu v Illinoisu ter v Sumnerju in Glendori v državi Mississippi.

Emmett Till je bil najstnik, ki so ga leta 1955 umorili beli rasisti, ker je ogovoril belo žensko. Mamie Till pa je bila njegova mati. Till bi danes praznoval 82. rojstni dan.

"Nov nacionalni spomenik bo pripovedoval zgodbo o umoru, pomenu obeh osebnosti za gibanje za državljanske pravice in ameriško zgodovino ter širšo zgodbo o zatiranju temnopoltih, boju za preživetje in pogumu v Ameriki," je sporočila Bela hiša.

"Molk pomeni sokrivdo. Mene ne bodo utišali," je dejal Biden ob podpisu ukaza. "V času, ko si nekateri prizadevajo prepovedati knjige in pokopati zgodovino, mi popolnoma jasno sporočamo, da lahko tema in zanikanje veliko prikrijeta, a ničesar ne izbrišeta," je dejal.

Nobenega dvoma ni, da je Bidnova odločitev deloma tudi odgovor na vse, kar se dogaja v republikanskih državah ameriškega juga, še posebej na Floridi, kjer so nedavno v šolske programe uvedli pouk o tem, da je bilo suženjstvo koristno za temnopolte Američane.

Nacionalni spomenik v ZDA ne pomeni le fizičnega kipa v spomin na osebe ali dogodke, ampak gre tudi za širše označena območja, knjižnice, izobraževalne centre in podobno. Po novem bo o smrti Emmetta in aktivizmu Mamie Till, ki je po sinovi smrti nadaljevala z bojem za državljanske pravice, mogoče podrobneje izvedeti kaj več v Chicagu in Sumnerju ter pri Glendori.

Takrat šele 14-letni Emmett Till iz Chicaga je bil leta 1955 na obisku pri sorodnikih na jugu. Čeprav je bil rasizem z zatiranjem temnopoltih tiste čase prisoten tudi v Chicagu, pa ni bilo tako hudo kot na jugu. Temnopolti so morali imeti sklonjeno glavo in se držati stran od belcev, to, kar si je domnevno privoščil obiskovalec iz Chicaga, pa je bilo za belce na jugu višek groze.

"V času, ko si nekateri prizadevajo prepovedati knjige in pokopati zgodovino, mi popolnoma jasno sporočamo, da lahko tema in zanikanje veliko prikrijeta, a ničesar ne izbrišeta."

Joe Biden,
ameriški predsednik

Tillovi prijatelji in sorodniki, ki so bili priče dogodku, so trdili, da ni storil nič narobe. Štiri dni kasneje so belci vdrli v hišo, kjer je stanoval, ga ugrabili in mučili ter ubili. Tri dni po ugrabitvi so iz reke Tallahatchie potegnili njegovo pohabljeno truplo.

Graball Landing, ki se nahaja nedaleč od mesta Glendore v Mississippiju in kjer so našli truplo, je sedaj ena od treh lokacij, ki jih bo ohranil nov nacionalni spomenik. Leta 2008 je skupnost namestila spominsko znamenje, ki je bilo od takrat večkrat odstranjeno ali poškodovano.

Drugi kraj za spomenik je cerkev v predelu Chicaga Bronzeville, kjer je imela 3. septembra 1955 Mamie Till pogrebno slovesnost za sina ob odprti krsti, s čimer je kljubovala oblastem Mississippija. Truplo njenega sina si je potem v več dneh ogledalo 125.000 ljudi.

Tretji zgodovinski spomin za Američane pa bo v mestu Sumner, kjer so 19. septembra 1955 sodili le dvema belima osumljencema za umor, vendar z belo poroto, ki ju je spoznala za nedolžna. Oba sta se kasneje hvalila z zločinom v medijih ob zavedanju, da se jima ne more nič zgoditi.

ZDA takrat še niso imele zakona o državljanskih pravicah, ki danes omogoča zvezni pregon za rasistično nasilje. Storilce se formalno obtoži kršenja državljanskih pravic namesto umora, ki je v pristojnosti države.

Bidnov ukrep prihaja v času, ko se republikanski predsedniški kandidat, guverner Floride Ron DeSantis sooča z obtožbami o odkritem spodbujanju rasnega sovraštva. DeSantis na Floridi že dlje časa uvaja ukrepe, kot so prepovedi zgodovinskih in drugih knjig, njegov šolski odbor pa je pred kratkim potrdil program, ki je namenjen zaščiti čustev belih otrok.

DeSantisov pohod ni usmerjen le proti zgodovini suženjstva in temnopoltih, ampak tudi proti vsemu, kar je levo usmerjeno, kar v ZDA imenujejo "woke", med drugim tudi pravice žensk in pripadnikov skupnosti LGBTQ.

"Ne moremo se odločiti, da bomo izvedeli le tisto, kar želimo vedeti. Učiti se moramo, kar bi morali vedeti. Vedeti moramo o svoji državi. Vedeti moramo vse. Dobro, slabo, resnico. Kdo smo, kot narod. Le z resnico pridejo zdravljenje, pravičnost, popravki krivic in še en korak naprej k oblikovanju popolnejše zveze. Pred nami je še zelo dolga pot. Ste kdaj pomislili, da bomo v Ameriki govorili o prepovedi knjig? O prepovedi zgodovine?" je vprašal Biden.

mDaO0cDHjkI

oWqeUjzn48Y

TEEy7IMwkiI