STA

 |  Svet

Bruselj s smernicami članicam za prilagajanje podnebnim spremembam

Evropske države se soočajo z vročinskimi valovi, sušami, gozdnimi požari, poplavami in neurji

Posledice torkovega neurja v Kranju in okolici

Posledice torkovega neurja v Kranju in okolici
© Luka Dakskobler

Evropska komisija je danes predstavila smernice, s katerimi želi državam članicam EU pomagati pri prilagajanju posledicam podnebnih sprememb, kot so vročinski valovi, suša, gozdni požari, poplave in neurja. S temi se evropske države soočajo tudi v zadnjih tednih.

Komisija članicam priporoča, naj prilagajanje podnebnim spremembam postavijo na vrh političnih prioritet. Prvi korak pri pripravi ustreznih politik naj bo vzpostavitev institucionalnega okvirja, Bruselj med drugim poziva, naj članice sprejmejo celovit zakonodajni okvir z zavezujočimi cilji.

Med ključnimi pri vzpostavljanju institucionalnega okvirja je po mnenju komisije podpora najvišjih političnih predstavnikov. Priporoča vzpostavitev vladne medresorske delovne skupine, v proces prilagajanja pa je treba vključiti tudi regionalne in lokalne oblasti ter različne deležnike. Gre na primer za socialne partnerje, različne znanstvene inštitute in nevladne organizacije, ki bi lahko prispevali k izvajanju politik, pa tudi posameznike in skupine, ki so najbolj izpostavljeni podnebnim spremembam.

Za politike prilagajanja je treba glede na priporočila komisije zagotoviti tudi zadostna finančna sredstva, prav tako pa je pomembno opozarjanje na posledice podnebnih sprememb ter potrebo po prilagajanju.

Da bodo politike učinkovite, naj članice najprej ocenijo tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, navaja Bruselj. Pripravijo naj celovito metodologijo, ki temelji na znanstvenih dognanjih. Pri tem naj upoštevajo tudi družbene in pa čezmejne posledice.

Naslednji korak naj vključuje opredelitev možnih ukrepov za prilagoditev podnebnim spremembam, med katerimi naj izberejo najustreznejše. Konkretne ukrepe, ki jih bodo izvajale, naj nato vključijo v akcijski načrt. V njem naj med drugim opredelijo finančne in kadrovske potrebe, pa tudi vlogo akterjev za izvajanje načrtov, kot je civilna zaščita.

Zadnji korak predstavlja spremljanje in ocenjevanje politik, ki je ključno za zagotavljanje odgovornosti ter izboljševanje prilagajanja. Te politike je treba namreč stalno nadgrajevati, poudarjajo na komisiji, ki je prve smernice za pripravo strategije prilagajanja podnebnim spremembam objavila leta 2013.

"Vremenski dogodki, s katerimi se v teh dneh soočajo številni Evropejci, bodo postali še bolj ekstremni in pogosti, če se bodo podnebne spremembe nenadzorovano nadaljevale. So boleč opomin, da je treba okrepiti tako omejevanje posledic kot prilagajanje nanje. Danes objavljene smernice bodo članicam, regijam in lokalnim oblastem v EU pomagale pri pripravi ukrepov prilagajanja za zaščito naših državljanov, podjetij, mest in narave pred posledicami podnebnih sprememb," je povedal izvršni podpredsednik komisije, pristojen za podnebno politiko, Frans Timmermans.

Evropa se v zadnjih tednih sooča z izrednimi vremenskimi razmerami, ki jih stroka pripisuje posledicam podnebnih sprememb. Z juga celine poročajo o vročinskih valovih in gozdnih požarih, Slovenija in okoliške države pa se soočajo z močnimi neurji, ki jih spremljajo obilne padavine, toča in močan veter.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.