Intervju: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo

Po novem imamo v Sloveniji tri ministrstva, ki ustvarjajo hude napetosti v prostoru in med prebivalstvom. Napadalca na prebivalce, okolje, naravo in prostor sta dva: ministrstvo mag. Bojana Kumra in infrastrukturno ministrstvo mag. Alenke Bratušek. Obramba pa naj bi bilo ministrstvo za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Naj bi. Žal, izvoljena politika kot po dogovoru vedno izbere najšibkejšo obrambo.

Dokaz je na primer kanal C0 skozi edini vir pitne vode, tega izjemnega naravnega, nekloriranega vira za glavno mesto Slovenije. Ministrstvo, obramba daje prednost degradaciji prostora, fekalijam in dokazanemu ogrožanju pitne vode pred varovanjem vodovarstvenega območja, ki je kritična infrastruktura, varovana po EU direktivi in našem zakonu. Pri tem ga ne briga pisno nasprotovanje stroke, Nacionalnega inštituta za javno zdravje niti več deset zdravnikov UKC, niti hidrogeologov pa še drugih v medijih.

Kar je iz intervjuja očitno: mag. Kumer je doživel metamorfozo, preobrazbo iz energetskega strokovnjaka v uradnika, znanstveni magisterij je porinil pod preprogo, zapustila sta ga kritično mišljenje in znanstveni dvom, ki sta gibalo napredka.

Zaradi nekih političnih odstotkov, ki nimajo znanstvene osnove, bi s 56 vetrnicami uničil Pohorje, dodal še Košenjak in naselje Ojstrica, turistično ekonomijo, prebivalce in turiste pa izgnal iz teh krajev. Podobno bi z okoli 80 vetrnicami degradiral svetovno znani Kras in pahnil prebivalce v to, kar že doživljajo ob vetrnici pri Dolenji vasi. 28. februarja 2014 so poslali ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu pismo: ’’Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi človek potreboval mir in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si lahko predstavljate - kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, noč za nočjo. In tako nas je situacija privedla do tega, da smo začeli preko spleta „izobraževanje“ o vetrnicah, in med drugim ugotovili, da poleg fascinantnega slišnega hrupa, oddaja še nizkofrekvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni nihče predstavil!’’ Od takrat se ni nič spremenilo. Zasebni lastnik vetrnice niti ponoči noče ustaviti.

Ministrstva pa kljub skoraj vsakoletnim opozorilom društva Alpe Adria Green nočejo zapolniti pravne praznine, saj inšpekcije na klic odgovarjajo, da nimajo pravne osnove za ustavitev vetrnice. Vetrne elektrarne oddajajo kilometre daleč poseben pulzni hrup, ki učinkuje podobno, kot bi ti kapljala voda na čelo.

Ministrstvo za okolje namreč vztraja na meritvah, ki filtrirajo (filter A), odstranijo omenjeni hrup. In tako ga ni. Strokovnjak za tovrstni hrup je meritve 850 m stran od vetrnice Dolenja vas predstavil na Mednarodnem znanstvenem posvetu: Hrup vetrnih elektrarn in mogoči vplivi na življenjsko okolje (Ljubljana, 2020). S filtrom je bil hrup 5 dBA, brez filtra pa 70 dB!

Zdravju zelo škodljiv pulzni hrup, ko gre elisa mimo stebra, je znan že od leta 1979 (dr. Kelley, ZDA). Pulzi so dosegli 100 dB na 3 km oddaljenosti. Prav tako so ugotovili ojačanje hrupa v notranjosti hiš zaradi resonance. Ta hrup gre skozi zaprta okna zaradi velike valovne dolžine (nizke frekvence). To se dogaja po vsem svetu! Vetrni lobi je najmočnejši od vseh.

Napadalcem je pomembnejši Bruselj od domačega prebivalstva. Z Beogradom bi se že dogovorili v korist prebivalstva. Gospe in gospodje odločevalci: kje je vaša hrbtenica?