Vroči oceani

Svetovna morja in oceani so letos najbolj vroči od začetka merjenja, to pa bo vplivalo na podnebje povsod po svetu

Po lanskem vročem letu je tudi letos povprečna temperatura svetovnih oceanov in morij spet rekordna. Zaradi visoke temperature vode se bo pospešilo taljenje polarnega ledu, več bo ekstremnih vremenskih pojavov, poškodovani bodo številni morski ekosistemi.

Temperatura morij in oceanov se skozi leto spreminja. Prvi maksimum, ki je najvišji, tipično doseže sredi marca, drugi, nižji maksimum, pa konec avgusta, na začetku septembra. Najizrazitejši minimum doseže proti koncu novembra, manj izrazitega pa še junija in julija. Od leta 1982 do 2011 je bila povprečna temperatura oceanov od 20 do 20,4 stopinje Celzija. Leta 2022 je bila najnižja temperatura novembra 20,4 stopinje, to je toliko kot najvišja temperatura v povprečju, najvišja temperatura pa je bila 20,8 stopinje. Letos je temperatura ob istem času zrasla do 21 stopinj, a se je zgodilo nekaj nepričakovanega, saj je rasla še do sredine aprila, ko se je sicer začela zniževati, trenutno smo pri junijsko-julijskem minimumu, a je temperatura še vedno okoli 20,8 stopinje, torej blizu lanski najvišji. Tudi Jadransko morje se segreva, v 60 letih se je njegova povprečna temperatura na površju zvišala za 1,8 stopinje, v poletnih mesecih pa že dosega 30 stopinj.

Strokovnjaki se strinjajo, da segrevanje oceanov povzroča predvsem večja koncentracija toplogrednih plinov v ozračju. Toplogredni plini ujamejo več svetlobe, to pomeni, da se ozračje segreva, zato se segreje tudi voda. Segrevanje vode pa povzroči hitrejše taljenje polarnega ledu.

Poleg tega na površinske temperature oceanov vplivajo še naravni dejavniki. Letos je še posebej vroč Atlantski ocean, najverjetneje zato, ker je Azorski maksimum (območje visokega zračnega tlaka blizu Azorskih otokov v Atlantiku) šibak, to pomeni, da so vetrovi nad oceanom šibkejši kot navadno, kar omogoča zelo hitro segrevanje vode.

Strokovnjaki opozarjajo še na možnost dogodka, poimenovanega El Niño. El Niño (deček v španščini) je stanje višje temperature jugovzhodnega dela Tihega oceana, ob obali Južne Amerike, ki vpliva na celotno svetovno podnebje. Obraten dogodek, torej nizke temperature vode, se imenuje La Niña (deklica v španščini). El Niño nastopi vsaki dve leti do sedem let, o zadnjem so poročali leta 2018 in 2019, a videti je, da se bo letos razvil še eden, to pa bo še pospešilo segrevanje morij in oceanov.

Segrevanje svetovnih morij in oceanov zbuja skrbi iz več razlogov. S taljenjem polarnega ledu se zvišuje gladina morja, to poplavlja naseljena območja ter kmetijske površine ob obali, ljudje izgubljajo domove in delo, zaradi tega se krepijo migracije. Številni morski ekosistemi so zelo občutljivi za temperaturo vode, koralni grebeni so še posebej na udaru. Ekstremni vremenski pojavi postajajo vse pogostejši, toplo morje neredko ustvari orkane. Višje temperature morij pomenijo tudi več izhlapevanja vode in redistribucijo vodne pare v ozračju, zato je ponekod padavin več, drugje pa manj.

Podobno dogajanje se obeta tudi v Jadranskem morju, Mirko Orlić, geofizik z Univerze v Zagrebu, je za Total Croatia povedal, da v Jadranu že zdaj zaradi višje temperature umirajo korale, vse več pa je invazivnih rib in alg, ki imajo rade toplejše morje.