Borut Mekina

 |  Mladina 31  |  Politika

Ni grozil, le mnenje je povedal

Član uprave SDH Janez Tomšič naj bi deloval v časovni stiski in ni grozil

Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije
© Borut Krajnc

Janez Tomšič, nekoč podpredsednik SLS, je pod vlado Janeza Janše zasedel ugledne položaje v državnem gospodarstvu. Postal je član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), še vedno je predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe (KD) in predsednik nadzornega sveta SID banke. Tomšič, ki je na vse te položaje pod vlado Janeza Janše prišel na predlog NSi, je po zamenjavi oblasti funkcije obdržal. A Tomšiču je ves ta čas okoli vratu visel mlinski kamen, ki pa se ga je prejšnji teden, tudi z benevolentno pomočjo protikorupcijske komisije (KPK), rešil.

Leta 2021, v času najbolj grobih političnih zamenjav po gospodarstvu, so se v SID banki zapletli. V večini preostalih družb, od Telekoma do Pošte Slovenije, je koaliciji pod vodstvom SDS uspelo formalno izpeljati vse postopke, ne pa pri SID banki. Na nepravilnosti v postopku iskanja in izbora nove uprave so jih opozorili člani komisije za ocenjevanje primernosti, kjer so začeli kršitve tudi beležiti. To je deloma obrodilo sadove. V začetku prejšnjega meseca je protikorupcijska komisija sporočila, potem ko je njihovo odločitev potrdilo še upravno sodišče, da je ekonomist Sašo Polanec v okviru omenjenega postopka leta 2021 kršil integriteto.

Kako? Polanec je bil tedaj član nadzornega sveta SID banke, znotraj katerega je bil pristojen za postopek izbire članov nove uprave. V SID banki so za postopek izbire najeli kadrovsko agencijo Amrop Adria in tej je Polanec – kot so ugotovili v KPK – »kljub ustnemu nasprotovanju uslužbenca SID banke in brez pridobljenega soglasja uprave s svojega elektronskega poštnega naslova posredoval strategijo razvoja SID banke 2021–2023«. Polanec je s tem dejanjem izboljšal možnosti za izbiro točno določenih kandidatov, ki so strategijo prejeli, in je bil zato tudi spoznan za »krivega« pred KPK.

Po drugi strani je tudi jasno, da ni deloval na lastno pest. Formalno je bil pristojen za postopek, toda v nadzorni svet SID banke je prišel septembra 2020 skupaj s prijateljem, sodelavcem še iz Banke Slovenije, ekonomistom Igorjem Mastenom.

Težko je verjeti, da je Polanec politično kadriral brez Mastenove vednosti, pa tudi brez vednosti tedanjega predsednika nadzornega sveta, ki je za nepravilnosti vedel in postopke nadaljeval, to je Marjana Divjaka, ki v času vlade Roberta Goloba vodi generalni direktorat za zakladništvo na ministrstvu za finance. Ko je Polanec zaradi opozoril pravnikov v SID banki odstopil s položaja, je njegovo funkcijo prevzel Janez Tomšič, ki pa okuženega postopka izbire članov uprave ni prekinil, ampak ga je nadaljeval. Še več, po naših informacijah je poskušal utišati kritike, torej žvižgače. V KPK so zato postopek nadaljevali proti Janezu Tomšiču, ki pa so ga oprali krivde. Očitno bolj s stisnjenimi ustnicami. V objavljenem sporočilu za javnost so zapisali, da čeprav naj Tomšič ne bi kršil načel integritete, je komisija zaradi tega, ker je vendarle »zaznala tveganja za nastanek kršitev iz svojih pristojnosti«, nadzornemu svetu SID banke izdala priporočila, iz katerih lahko ugotovimo, da bi moral Tomšič zaradi enakopravne obravnave kandidatov postopek ustaviti ter da bi se sam moral vzdržati dajanja kakršnihkoli usmeritev strokovnim kadrom v banki.

Glede pritiskov, ki naj bi jih Tomšič izvajal na člane komisije za ocenjevanje primernosti – eno je kršitev zakonodaje, drugo je poskus, da bi to kršitev prisilno pometel pod preprogo –, pa je komisija sklenila, da do njih ni prišlo, »saj ni šlo za izražanje pričakovanja, ampak zgolj izražanje lastnega mnenja«. Olajševalna okoliščina je bila, ker je bil Tomšič v časovni stiski. Z drugimi besedami: postopek je bil izpeljan napačno, a Tomšič, po izobrazbi pravnik, po presoji KPK ni naredil ničesar spornega. Nikomur tudi ni grozil ali izvajal pritiskov, ampak je zgolj izražal svoja mnenja, so sklenili v KPK.

Vprašajmo se hipotetično: če vam kdo reče, da bi morali izgubiti službo, je to verjetno njegovo mnenje. Če pa to reče kdo, ki o tem tudi odloča, ali je to še vedno zgolj nedolžna opazka?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.