EU za Slovenijo aktivirala mehanizem za civilno zaščito

Seznam s potrebami, ki sicer vključuje predvsem prošnje za težko mehanizacijo, so že posredovali državam članicam

Na prošnjo Slovenije, ki se spopada s katastrofalnimi poplavami, so v Bruslju aktivirali mehanizem za civilno zaščito, je danes na omrežju X, nekdanjem Twitterju, sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Seznam s potrebami, ki sicer vključuje predvsem prošnje za težko mehanizacijo, so že posredovali državam članicam.

"Glede na zadnjo prošnjo Slovenije za pomoč zaradi poplav smo nemudoma aktivirali mehanizem za civilno zaščito. Prvi seznam potreb je že bil posredovan našim državam članicam, v njem pa je zaprošeno predvsem za težko mehanizacijo in inženirje za njeno upravljanje," je zapisal Lenarčič.

Kot je razvidno iz seznama, ki ga je objavil urad vlade za komuniciranje (Ukom), je Slovenija prek mehanizma EU na področju civilne zaščite zaprosila za skupno 40 delovnih strojev z inženirskimi ekipami, 30 specialnih vozil za urejanje vodotokov z inženirskimi ekipami ter 20 montažnih mostov.

Premier Robert Golob je predtem danes v Škofji Loki, kjer si je ogledal prizadeta območja, naznanil, da je Slovenija sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito z namenom, da okrepi svoje sile.

"Glede na zadnjo prošnjo Slovenije za pomoč zaradi poplav smo nemudoma aktivirali mehanizem za civilno zaščito. Prvi seznam potreb je že bil posredovan našim državam članicam, v njem pa je zaprošeno predvsem za težko mehanizacijo in inženirje za njeno upravljanje."

Janez Lenarčič,
evropski komisar za krizno upravljanje 

Slovenija je sicer v okviru mehanizma že zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, da lažje presodi celoten obseg škode. Kot je nedavno ocenil Golob, bo škoda ujme verjetno presegla 500 milijonov evrov.

Vlada je zato v soboto na seji potrdila, da bo Evropski komisiji posredovala vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, ki državam članicam v primerih naravnih nesreč zagotavlja nepovratna sredstva.

Med drugim se lahko iz sklada financira urejanje prizadetih območij, zdravstveno oskrbo prizadetega prebivalstva ter takojšnjo usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja.

Kot je v soboto pojasnil Lenarčič, bi lahko Slovenija pomoč pridobila tudi iz drugih sredstev EU. Med njimi je naštel evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, s katero bi se dalo pridobiti podporo za pokritje uničenja pridelkov in kmetijske mehanizacije, kohezijska sredstva, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj ter evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost.

u2cfuj2Xa14

SnSmnGpOY-U