Absolutist svobode govora

Elon Musk je Twitter preimenoval v X. Je to za podjetje samomorilska odločitev ali začetek vzpona vsemogočne superaplikacije?

Logotip sinjemodre silhuete ptice se je na naših zaslonih čez noč spremenil v minimalistično črno ikono, ki jo krasi črka X. Ekscentrični multimilijarder Elon Musk je lani za vrtoglavo vsoto 44 milijard ameriških dolarjev kupil Twitter in čez noč porušil enega najmočnejših adutov čedalje manj pomembnega družbenega omrežja, njegovo prepoznavno blagovno znamko. Nekateri strokovnjaki za trženje pravijo, da je to »samomorilsko dejanje«. Je radikalna sprememba zares tako nepremišljena, kot se zdi na prvi pogled?

»Utelešenje nepopolnosti«

Twitter se je – med drugim tudi zato, ker je postal temeljno piarovsko orodje številnih politikov – tako vtisnil v kolektivno zavest, da je ’tvitati’ postal splošno priznan glagol, ki je mesto našel celo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v naš vsakdanji besednjak pa so prodrli tudi izrazi, kot so ’tvitersfera’, ’tviteraši’, ’Maršal Twito’ in podobni. Toda ali radikalna sprememba identitete omrežja pomeni, da zdaj ne beremo več tvitov, temveč ikse? Ali to pomeni, da zdaj ne tvitamo, ampak iksamo?

Poleg podjetja za komercialne polete v vesolje SpaceX in novoustanovljenega laboratorija za razvoj umetne inteligence xAI se je Twitter pridružil Muskovim projektom, katerih imena krasi štiriindvajseta črka angleške abecede. Tudi konferenčne sobe v Twitterjevem kalifornijskem štabu po novem nosijo imena, kot so s3Xy, eXposure in eXult. Črki X je Musk očitno močno naklonjen: s kanadsko pevko Grimes sta prvorojenca ekscentrično poimenovala X Æ A-12, kar naj bi se izgovorilo kot X Ash Archangel. Kot je Musk zapisal v nedavnem tvitu, oziroma iksu, črka X »uteleša vse naše nepopolnosti, zaradi katerih smo edinstveni«. Če vas je to bolj zmedlo, kot da bi se vam kaj zares razjasnilo, niste edini.

Pravzaprav se je tudi Muskovo prvo podjetje – spletna banka, ki se je po združitvi s takratnim edinim resnim tekmecem na trgu preimenovala v PayPal – imenovalo X.com. To spletno domeno je Musk od PayPala odkupil že pred šestimi leti in s tem namignil, da ima s črko X velike načrte. Čeprav je videti, da ga je malce (pob)iksal in s preimenovanjem družbenega omrežja načrtno sabotiral svoje novo podjetje, naj bi bil to pravzaprav začetek dolgoročne in velikopotezne vizije, po kateri naj bi X postal vsemogočna superaplikacija, podobna kitajskemu WeChatu. To skoraj 60 odstotkov kitajskega prebivalstva uporablja za klepet, plačevanje in spletne transakcije, naročanje hrane, kupovanje vstopnic, naročanje taksija in še marsikaj, sočasno pa je najbolj priljubljeno družbeno omrežje v državi. Musk pravi, da bodo »v prihodnjih mesecih aplikacijo obogatili s celovito komunikacijsko tehnologijo in funkcijo vodenja vašega celotnega finančnega sveta«, in dodaja, da »ime ’Twitter’ v tem kontekstu nima smisla, zato se moramo od ptice posloviti«.

Vrsta spodrsljajev

Če uspe Musku X obdržati pri življenju, bo pot do superaplikacije še dolga in trnova: ovire, ob katerih se spotika pri upravljanju nekdanjega Twitterja, se vrstijo kot po tekočem traku. Nedavna ad hoc prenova blagovne znamke je le ena od potez, zaradi katerih je vrednost Twitterja (oziroma družbe X) danes ocenjena na tretjino vsote, ki jo je za nakup omrežja odštel pred dobrim letom in pol.

Na novem Twitterju je meja med svobodo govora in sovražnim govorom izjemno tanka. Po Muskovem prevzemu podjetja je na omrežju število žaljivih objav menda zraslo za kar 202 odstotka.

Takoj po prevzemu podjetja je odpustil polovico uslužbencev, tudi številne, ki so bili v preteklosti do njega javno kritični. Namen množičnega odpuščanja ni bil le zmanjšanje stroškov. Šlo je za čistko. Mnogi so odšli prostovoljno, iz protesta in zaradi ideoloških nesoglasij z novim šefom. Od slabih 8000 ljudi, ki so bili na Twitterju zaposleni v času Muskovega prevzema podjetja, jih je danes ostalo le okoli 1500.

Pred nekaj dnevi je oznanil, da bo omrežje onemogočilo funkcijo blokiranja uporabnikov, ki preprečuje medsebojno interakcijo posameznih uporabnikov. Najbogatejši Zemljan bo blokiral blokiranje in ga ohranil le pri pošiljanju zasebnih sporočil. Marsikdo opozarja, da se bo sovražni govor brez funkcije blokiranja po platformi še bolj razširil.

Konec prejšnjega tedna je X zaradi sistemske napake nehote izbrisal dobršen del fotografij, objavljenih pred letom 2014. Nekateri predvidevajo, da je napaka nastala zaradi prizadevanja za zmanjšanje stroškov za shranjevanje podatkov.

Manj kot teden pred tem je The Washington Post poročal, da je v X vgrajen sistem za petsekundni odlog pri odpiranju zunanjih povezav do spletnih strani, »ki jih Musk ne mara«, torej do konkurenčnih družbenih omrežij, kot je Facebook, in spletnih medijev, ki so do njega pogosto kritični, denimo do The New York Timesa.

Musk, samooklicani »absolutist svobode govora«, ki vztrajno opozarja na epidemijo »virusa woke uma«, je v gonji proti pretirani politični korektnosti zrahljal omejitve in varovala, s katerimi se je Twitter skušal braniti pred sovražnim govorom in poplavo lažnih novic. Številnim zaprtim računom je omogočil ponovno delovanje, med drugim tudi računu razvpitega raperja Kanyeja Westa, ki je bil s platforme odstranjen zaradi vsakodnevnega širjenja rasističnih in antisemitskih blodenj.

A na Muskovem Twitterju je meja med svobodo govora in sovražnim govorom izjemno tanka. Po podatkih raziskave nevladne organizacije CCDH (Centra za boj proti digitalnemu sovraštvu) naj bi bilo po Muskovi uzurpaciji na omrežju število žaljivih objav zraslo za 202 odstotka. Organizacija tudi opozarja, da X ne sankcionira računov, ki so overjeni z modro kljukico. To so si morali pomembnejši uporabniki pred Muskovim prevzemom »prislužiti«, zdaj si jo lahko kdorkoli kupi z mesečnim plačilom osmih dolarjev – brez mehanizma, ki bi potrdil uporabnikovo identiteto. Musk zdaj skuša CCDH utišati s tožbo: organizacijo obtožuje, da je bila pri zbiranju podatkov pristranska in da je nekatere podatke pridobila nezakonito. »Ustreliti skuša sla, ki opozarja na škodljivo vsebino na njegovi platformi, namesto da bi se ukvarjal z nezdravim okoljem, ki ga je ustvaril,« je zapisal Imran Ahmed, prvi mož CCDH, in dodal: »Z ustrahovanjem nas ne bo prisilil k molku.«

Podjetje X nevladni organizaciji CCDH še očita, da z zavajajočimi trditvami s platforme odganja oglaševalce, ki naj bi na leto prispevali kar 90 odstotkov Twitterjevega dobička. A pravzaprav so številni oglaševalci z omrežja odpeketali že davno pred objavo izsledkov odmevne raziskave CCDH: od Muskovega prevzema je podjetje izgubilo kar polovico oglaševalskih prihodkov, začetki tega množičnega bega pa pravzaprav segajo v čas pred Muskovim nakupom Twitterja.

eXodus

Oglaševalci pri tem še zdaleč niso osamljeni: omrežje množično zapuščajo tudi uporabniki. Recimo tej množični migraciji kar eksodus ali morda (še bolje) eXodus. Z omrežja se med drugim selijo tudi zato, ker so se po spremembi ozračja na novem Twitterju kot gobe po dežju pojavili razni konkurenti, alternativne platforme, kakršne so Mastodon, Spill, Bluesky (produkt Jacka Dorseyja, ustanovitelja Twitterja) in nazadnje Threads, »prečiščena« kopija Twitterja, ki jo je pred nedavnim zagnala Zuckerbergova korporacija Meta, lastnica vodilnih družbenih omrežij Facebook in Instagram. Aplikacija Threads, glavno zatočišče pred nezdravim Twitterjem, pri kateri marljivo cenzurirajo vsakršne žaljive vsebine in sovražni govor, je prvi dan po zagonu pridobila 30 milijonov uporabnikov, v mesecu in pol pa kar 120 milijonov uporabnikov. A podatki kažejo, da ji ni zares uspelo zagotoviti si njihove naklonjenosti: na platformi aktivno objavlja le dobrega pol milijona prijavljenih uporabnikov, to število pa se iz dneva v dan precej zmanjšuje.

Preimenovanje Twitterja je začetek Muskove dolgoročne in velikopotezne vizije, po kateri naj bi X postal vsemogočna superaplikacija, podobna WeChatu, ki ga uporablja skoraj 60 odstotkov kitajskega prebivalstva.

Kdo (in zakaj) pravzaprav zapušča novi Twitter oziroma od njega protestno abstinira? To so denimo številne medijske hiše, na primer ameriški NPR in PBS ter kanadska CBC, ki jim je Twitter po Muskovem prevzemu pripel digitalno oznako, po kateri gre za »medije, ki jih financira vlada,« oziroma za »medije, povezane z državo«. Kanadski radio CBC je umik s platforme utemeljil z besedami, da je njegovo »novinarstvo nepristransko in neodvisno – trditi kaj drugega je neresnično«.

Slovita poljudnoznanstvena revija Nature je te dni poročala, da Twitter množično zapušča tudi znanstvena skupnost. Izsledki obsežne ankete, v kateri je sodelovalo 9200 znanstvenikov z različnih področij, kažejo, da naj bi bila dobra polovica znanstvenikov znatno zmanjšala uporabo Muskovega omrežja, sedem odstotkov vprašanih pa je platformo zapustilo za vselej. Okoli 46 odstotkov vprašanih se je preselilo na prej omenjena alternativna omrežja. Med glavnimi dejavniki, ki jih odvračajo od novega Twitterja, so našteli Muskovo upravljanje platforme, porast lažnih računov in trolov ter poplavo sovražnega govora, proti kateremu omrežje ne ukrepa.

Omrežje so zapustili tudi številni zvezdniki. Elton John je odhod utemeljil s skrbjo, da bo Twitterjeva »nova politika omogočala nenadzorovan razcvet dezinformacij«. Trent Reznor, frontman zasedbe Nine Inch Nails in sloviti skladatelj filmske glasbe, je ob umiku s Twitterja zapisal, da »ne potrebujemo arogance milijarderjev«, in dodal, da je omrežje tudi brez Muskove vpletenosti »izjemno nezdravo okolje«. Manekenka Gigi Hadid se je od platforme poslovila z zapisom, da je Twitter pod Muskovim vodstvom postal »greznica sovraštva in fanatizma«. Pevka Toni Braxton je ob odhodu zapisala: »Sovražni govor pod pretvezo svobode govora je nesprejemljiv.« Glasbenik Jack White (The White Stripes) je ob odhodu Muska vprašal: »Znanim lažnivcem nameravate dati platformo, si roke umiti kot Poncij Pilat in ne prevzeti odgovornosti?«