EU / »Obstaja politična volja za širitev«

Leto 2030 je realističen, a ambiciozen cilj, je glede svoje izjave, da morajo biti aktualne in bodoče članice EU do takrat pripravljene na širitev unije, dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel

Leto 2030 je realističen, a ambiciozen cilj, je glede svoje izjave, da morajo biti EU in bodoče članice do takrat pripravljene na širitev unije, v intervjuju za STA ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Poudaril je, da v EU obstaja politična volja za širitev.

"Leto 2030 je realističen, a ambiciozen datum. Na obeh straneh bomo morali veliko narediti, da bomo pripravljeni," je dejal Michel, ki je v ponedeljkovem uvodnem nagovoru na BSF izrazil prepričanje, da bi morali biti do konca desetletja na širitev pripravljeni tako v EU kot tudi v državah kandidatkah oz. bodočih članicah.

Poudaril je, da je prvi voditelj katere od evropskih institucij doslej, ki se je jasno izrazil glede časovnice za širitev unije. "To ne pomeni, da bo lahko, vendar pa če bo politična volja, če bomo sodelovali in če bomo iskreni na obeh straneh, lahko pridemo do rezultata za ljudi," je povedal.

Po njegovem mnenju v uniji obstaja politična volja za širitev. Miselnost v Evropskem svetu, v katerem se sestajajo voditelji držav članic EU, je namreč povsem drugačna kot pred leti, ko je sam postal belgijski premier in s tem član Evropskega sveta, je pojasnil.

"Takrat bi si težko zamislili, da bi na ravni voditeljev resno razpravljali o temah, kot so širitev, reforme in potreba po reformi EU, da bi bila pripravljena na širitev," je povedal.

"Pri vprašanju širitve ne gre zgolj za vprašanje pogajanj in administrativnih postopkov. Gre tudi za vprašanje prihodnosti naših ljudi in otrok na Zahodnem Balkanu in v EU."

Charles Michel,
predsednik Evropskega sveta

Vsi voditelji v trenutni sestavi Evropskega sveta pa so se pred poletnim premorom strinjali, da bodo o tem razpravljali na neformalnem vrhu v španski Granadi v začetku oktobra.

Evropska komisija bo nato predstavila širitveno poročilo, ki pa bo podlaga za razpravo in odločanje na decembrskem rednem zasedanju v Bruslju.

Za oktober napovedano poročilo komisije bo tudi pomembna spodbuda za države, ki se želijo pridružiti EU, da bodo naredile napredek in izvedle potrebne reforme, je še povedal Michel.

Poudaril je, da pridružitveni proces temelji na dosežkih, tako da med posameznimi državami Zahodnega Balkana obstajajo razlike. Zaveda se določene ravni skepticizma, ker je bil proces pridruževanja teh držav v zadnjih 20 letih, odkar so na vrhu v Solunu prejele evropsko perspektivo, prepočasen.

"Vendar pa bi rad svoje prijatelje na Zahodnem Balkanu - ne samo politične elite, ampak tudi ljudi - prepričal, da je na strani EU zavedanje, da bo unija varnejša z Zahodnim Balkanom kot njenim delom, vse močnejše," je povedal. Hkrati bo to prineslo tudi več stabilnosti in blaginje tako za prihodnje generacije v regiji kot tudi v EU.

Poleg tega si vsi želijo, da bi bilo vključevanje držav v unijo bolj postopno. Tako ne bi bilo treba čakati na polnopravno članstvo, da bi države uživale določene ugodnosti, ki jih to prinaša. Med področji, kjer bi bilo to možno, je naštel energetski sektor, promet, gospodarsko sodelovanje, naložbe in infrastrukturo.

"Pri vprašanju širitve ne gre zgolj za vprašanje pogajanj in administrativnih postopkov. Gre tudi za vprašanje prihodnosti naših ljudi in otrok na Zahodnem Balkanu in v EU," je še menil v pogovoru za STA.

QDoYp1CGfpo