Odkritje / »Zadnji košček sestavljanke, ki nam je manjkal«

Novo odkritje predstavlja mejnik v razumevanju gospodarske, družbene in ozemeljske organizacije v neolitiku

Arheologi, ki izkopavajo na obsežnem neolitskem najdišču v Marais de Saint-Gond na severovzhodu Francije, so odkrili, kot sami pravijo, še zadnji delček sestavljanke - sledove stalne naselbine. Odkritje po 150 letih od prvih odkritij na omenjenem območju omogoča vpogled v tedanjo družbeno organizacijo.

"To je še zadnji košček sestavljanke, ki nam je manjkal," je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP povedal raziskovalec s francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) Remi Martineau, ki je s svojo ekipo poleti naletel na naselbino.

Na najdišču v Marais de Saint-Gond na severovzhodu Francije je bilo na 450 hektarjih doslej odkritih 15 velikih rudišč kremena in 135 hipogejev - zgrajenih podzemnih komor. Odkar so pred poldrugim stoletjem prvič odkrili kremen, so odkrili tudi pet megalitskih pokritih alej, deset brusilnic sekir in polja, ki so jih obdelovali s požigalništvom.

Novo odkritje predstavlja mejnik v razumevanju "gospodarske, družbene in ozemeljske organizacije v neolitiku", je povedal Martineau in dodal, da v vsej Evropi "ni ničesar podobnega".

Naselbino so odkrili, ko so v občini Val-des-Marais, ki je od Pariza oddaljena približno 136 kilometrov, odkrili jarek za postavitev palisade. Po oceni arheologov je prazgodovinska ograja obkrožala hrib in objemala območje v velikosti približno enega hektarja. "Lokacija je popolnoma strukturirana," je povedal Martineau in dodal, da so bili že tukaj "vzpostavljeni temelji današnje družbe".

Vrsta odkritij je rezultat raziskovalnega programa, ki se je začel pred 20 leti pod vodstvom CNRS. V zadnji akciji je sodelovalo 50 ljudi, med njimi raziskovalci iz Francije in tujine ter študentje arheologije.

Na najdišču so odkrili tudi droben ovalen predmet iz biserne matice, ki je po besedah Martineauja pravi "muzejski kos". Na sredini ima luknjici in je verjetno prednik gumba, nastal je pred 3400 do 3300 leti.

Glede na dobro ohranjenost tega dela najdišča raziskovalci upajo, da bo, če bodo sledila nadaljnja arheološka izkopavanja, tudi preostali del najdišča enako dobro ohranjen, še piše AFP.

TrLv3i7UdOY