Zaradi poplav začetek šolskega leta bolj stresen

V šolah napovedujejo, da bodo šolske svetovalne službe nudile ustrezno podporo, saj posledice naravnih katastrof tako ali drugače vplivajo na vsakega posameznika, ki se sreča s to izkušnjo

Ponoven začetek pouka, ki lahko že sam po sebi prinese stisko, bo letos lahko za nekatere še bolj stresen zaradi nedavnih ujm. V centrih za duševno zdravje za zdaj ne beležijo povečanega iskanja pomoči. V šolah pa pričakujejo, da se bo prava slika pokazala ob začetku leta, in napovedujejo, da bodo šolske svetovalne službe nudile ustrezno.

Glavobol, razdražljivost, nočne more in anksiozne motnje

"Posledice naravnih katastrof tako ali drugače vplivajo na vsakega posameznika, ki se sreča s to izkušnjo. Otroci in mladostniki so ena izmed najranljivejših skupin, zato lahko tovrstna doživljanja na njih pustijo precejšen pečat," je za STA pojasnila svetovalna delavka v Dijaškem domu Vič Tina Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Da je normalen človeški odziv, da ob tovrstnih dogodkih tako otroci kot odrasli občutimo stisko, je poudarila tudi vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Maša Naraločnik Sinur. Načini, kako to stisko doživljamo in izražamo, pa so različni. Kot je navedla, se lahko otroci na stresne dogodke odzovejo s telesnimi simptomi, kot so bolečine v trebuhu, glavobol, lahko imajo moten spanec, odklanjajo odhod na spanje ali se ponoči prebujajo zaradi neprijetnih sanj, v katerih podoživljajo dogodke.

"Danes, tri tedne po dogodkih, so pri večini otrok že manj izrazite in bodo postopoma izzvenele. Lahko se bodo ta vedenja sicer še pojavila ob ponovnih padavinah, vendar pri večini le prehodno. Pri določenem deležu otrok in mladostnikov pa bodo stiska in spremembe v vedenju vztrajale. In zanje bo smiselno, da skupaj s svojci poiščejo strokovno pomoč."

Maša Naraločnik Sinur,
vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Rezar ob tem pojasnjuje, da mladostniki že z razvojnega vidika možganov svet dojemajo na drugačen način kot odrasli, ob takšnih nesrečah pa se močno zamaje tudi občutek varnosti in stabilnosti. "Mnogi se že v osnovi soočajo z različnimi stiskami, trenutna situacija pa lahko njihova stanja samo še poglablja. Pojavijo se lahko občutki nemoči, strahu, obupa, groze, ki sčasoma prihajajo na površje in se lahko kažejo v obliki paničnih napadov, nočnih mor, anksioznih, depresivnih motenj, povečanega tveganja za zlorabo raznih psihoaktivnih substanc ipd.," je navedla.

Psihosocialna podpora otrokom v stiski

Po besedah Naraločnik Sinur so lahko te spremembe pri otrocih opazne takoj ob dogodku ali nekaj dni za njim. "Danes, tri tedne po dogodkih, so pri večini otrok že manj izrazite in bodo postopoma izzvenele. Lahko se bodo ta vedenja sicer še pojavila ob ponovnih padavinah, vendar pri večini le prehodno. Pri določenem deležu otrok in mladostnikov pa bodo stiska in spremembe v vedenju vztrajale. In zanje bo smiselno, da skupaj s svojci poiščejo strokovno pomoč," je pojasnila.

Po njenih navedbah trenutno povečane potrebe po psihološki pomoči otrokom in mladostnikom, ki bi se kazala v aktivnem iskanju pomoči zanje, v njihovem centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov Zdravstvenega doma Velenje, ki pokriva tudi zgornjesavinjsko dolino, še ne zaznavajo. 

"Posledice naravnih katastrof tako ali drugače vplivajo na vsakega posameznika, ki se sreča s to izkušnjo. Otroci in mladostniki so ena izmed najranljivejših skupin, zato lahko tovrstna doživljanja na njih pustijo precejšen pečat."

Tina Rezar,
svetovalna delavka v Dijaškem domu Vič

"Pričakujemo pa, da se bo to spremenilo, ko se bodo otroci vrnili v šolo. To bo namreč čas, ko se bodo življenja tudi najbolj prizadetih počasi vrnila v običajne okvire. Za nekatere v zelo drugačne od tistih, ki so jih otroci poznali, ko so zaključili lansko šolsko leto," je opomnila. V tem obdobju bo, kot je poudarila, pomembna vloga strokovnih delavcev v vrtcih in šolah, ki so z otroki v dnevnem stiku, da bodo znali prepoznati njihovo stisko in se nanjo ustrezno odzvati.

"Zagotovo bomo na vseh prizadetih šolah ponudili psihosocialno oziroma psihološko podporo vsem učencem in njihovim družinam, ki bodo to želeli," je poudarila Katja Čeh iz svetovalne službe na OŠ Polzela. Razrednikom bodo po njenih besedah predlagali, da že na prvi šolski dan ponudijo učencem možnost pogovora tudi o temah soočanja s poplavami v razrednih skupnostih, "pri čemer bo pomembno ujeti ravnovesje med težo in optimizmom, spodbujati solidarnost". 

Šola je lahko tudi varovalni dejavnik za duševno zdravje otrok

Po navedbah Naraločnik Sinur so z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na Zavod RS za šolstvo posredovali predlog za sodelovanje pri načrtovanju nadaljnjih korakov podpore otrokom in mladostnikom, za katere se bo izkazalo, da jo potrebujejo. Sodelovanje je že steklo, med drugim so oblikovali in na vlado tudi že posredovali predlog, da se z interventnim zakonom šolskim svetovalnim delavcem in učiteljem omogoči podpora v obliki supervizije, je pojasnila.

"Zagotovo bomo na vseh prizadetih šolah ponudili psihosocialno oziroma psihološko podporo vsem učencem in njihovim družinam, ki bodo to želeli."

Katja Čeh,
svetovalna služba na OŠ Polzela

Katja Čeh verjame, da je šola lahko varovalni dejavnik za duševno zdravje otrok, saj omogoča rutino, usmerja pozornost na vsakdanje obveznosti in omogoča stik s soljudmi. Tini Rezar pa se zdi v prvi vrsti najpomembneje to, da otrokom in mladostnikom, ki so doživeli poplavo, ponudijo roko, vzpostavijo varen prostor za pogovor in jih predvsem spodbujajo k dialogu, da odložijo svoja bremena in skrbi.

Kot je poudarila Naraločnik Sinur, se je pri načrtovanju podpore pomembno izogniti pretirani patologizaciji stisk otrok in mladostnikov. "To pomeni, da moramo biti usmerjeni k oblikovanju njihovega naravnega okolja na način, ki jim bo omogočal ustrezno podporo za učinkovito soočanje z izgubami in izzivi nove realnosti. Hkrati pa bo treba tistim otrokom, mladostnikom in staršem, ki bodo to potrebovali, zagotoviti ustrezno specialistično obravnavo," je navedla.