Osnovna šola / Je bila devetletka prava odločitev?

Starši so zaupali šoli, da bodo učenci kljub uvedbi drugačnega koncepta pridobili kakovostno znanje

Mineva 20 let od uvedbe obvezne devetletne osnovne šole, s čimer se je v Sloveniji obvezno šolanje podaljšalo za eno leto. V šolskem prostoru tedanjo odločitev vidijo kot pravo. Opozarjajo pa, da ni bilo temeljite evalvacije ter da se je koncept pogosto spreminjal "bolj iz političnih razlogov" in brez strokovne razprave.

Kot so poudarili na Zavodu RS za šolstvo, se je z uvedbo devetletne osnovne šole septembra pred 20 leti vstop otrok v osnovno šolo začel s šestimi leti starosti, prvi razred je bil zasnovan kot prehod med vrtcem in osnovno šolo, zato naj bi hkrati poučevala učitelj in vzgojitelj. Program je bil zasnovan na veliki izbirnosti, inkluziji in učni diferenciaciji, temeljil je na prepoznavanju in krepitvi močnih področij učencev in jim omogočal napredovanje glede na njihove sposobnosti.

V prvem triletju ni bilo ocen in tudi vzgojni predmeti niso bili ocenjeni. Zunanje preverjanje znanje je poleg teoretičnega dela vključevalo tudi praktični del. Pouk se je zasnoval medpredmetno, uvedli so se dnevi dejavnosti, obvezna šola v naravi, nivojski pouk v tretjem triletju. "Starši so zaupali šoli, da bodo učenci kljub uvedbi drugačnega koncepta pridobili kakovostno znanje," so navedli za STA.

Uvedba devetletke v tistem času posodobila slovensko šolstvo

Na zavodu so uvedbo devetletne osnovne šole ocenili kot uspešno in v tistem času potrebno, "saj je šolski sistem potreboval drugačno zasnovo". Med pozitivnimi spremembami so našteli obvezno jutranje varstvo učencev prvega razreda, vzgojitelja in učitelja v prvem razredu, opisno ocenjevanje, nivojski pouk, izbirne predmete, integracijo, dneve dejavnosti, avtonomijo šole pri organizaciji, strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, izbiro učbenikov in delovnih zvezkov, nacionalno preverjanje znanja po prvem, drugem in tretjem obdobju s praktičnim delom.

Kot je navedel dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc, ki prav tako meni, da je bila odločitev za devetletko pravilna, so ugotovitve primerjalnih študij takrat kazale, da se obvezno šolanje v večini razvitih držav začne s šestimi leti in traja devet let ali več. "Izredno pomembno je, da imajo vsi otroci najboljše možnosti za razvoj svojih potencialov. Zgodnejši začetek šolanja je še toliko bolj pomemben za otroke, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-kulturnim statusom, saj lahko v zgodnejših letih lažje nadoknadijo primanjkljaje na jezikovnem in socialnem področju," je pojasnil.

"Izredno pomembno je, da imajo vsi otroci najboljše možnosti za razvoj svojih potencialov. Zgodnejši začetek šolanja je še toliko bolj pomemben za otroke, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-kulturnim statusom, saj lahko v zgodnejših letih lažje nadoknadijo primanjkljaje na jezikovnem in socialnem področju."

Janez Vogrinc,
dekan ljubljanske pedagoške fakultete

Da so otroci začeli v šolo prihajati eno leto prej, je kot pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan. Opomnil pa je, da vse več staršev vlaga prošnje za odlog šolanja, kar je po njegovem mnenju zelo vprašljivo. Nekaj vetra v jadra je ambicijam devetletke po njegovih besedah odvzela tudi trenutna kadrovska kriza v šolstvu.

Vogrinc med prednostmi devetletke vidi tudi denimo večji poudarek na notranji individualizaciji in diferenciaciji dela, kar pomeni, da bi se naj izvedba pouka prilagajala tudi zmožnostim in vsebinskim interesom učencev, uvajanje izbirnih predmetov in zgodnejše učenje tujega jezika.

Da je bila uvedba devetletke gotovo prava odločitev, ki je približala slovensko šolstvo mednarodnim standardom in jo posodobila v smislu učnih vsebin, pristopov, ocenjevanja, vzgojnega koncepta, meni tudi predstojnica oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti Klara Skubic Ermenc. "Presegla je togo delitev na razredno in predmetno stopnjo, ki je takrat povzročala veliko težav na prehodu med stopnjama, postala je manj uniformirana in je samim šolam in učiteljem prinesla precej več strokovne avtonomije in priložnosti za inovativnost," je dodala.

Prvotna zasnova doživela precej sprememb

Po mnenju Pečana sicer kvalificirane ocene devetletne osnovne šole po 20 letih ne more nihče podati, ker ni bilo narejene evalvacije.

Da se je osnovni koncept z nastopom različnih vlad spreminjal, čeprav ni bila opravljena celovita evalvacija, so opozorili tudi na zavodu za šolstvo. "Drobne spremembe so se množile in pomembno vplivale na rušenje pedagoškega trikotnika (šola, starši, učenci)," ugotavljajo. Kot so denimo navedli, se je ukinilo nacionalno preverjanje znanja po prvem triletju, uvedli so se neobvezni izbirni predmeti, v prvi razred so se zaposlovali le učitelji razrednega pouka, ukinil se je nivojski pouk. Neprestane so tudi spremembe pri imenovanju ravnateljev, večino odločitev pa se "izvaja po upravnem postopku, kar mnogokrat zaduši zdravorazumske postopke", so navedli.

"Presegla je togo delitev na razredno in predmetno stopnjo, ki je takrat povzročala veliko težav na prehodu med stopnjama, postala je manj uniformirana in je samim šolam in učiteljem prinesla precej več strokovne avtonomije in priložnosti za inovativnost."

Klara Skubic Ermenc,
predstojnica oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti

Tudi Vogrinc kot glavno pomanjkljivost devetletke vidi ravno to, da so se začele spremembe uvajati, še preden so bile novosti evalvirane. Spremembe so bile po njegovih besedah pogosto vpeljane "parcialno, tudi bolj iz političnih kot iz strokovnih razlogov". "Samo pomislimo, koliko uspešnih poskusov vpeljave obveznega učenja prvega in drugega tujega jezika smo imeli, pa se vse do letošnjega leta zakonodaja na tem področju ni spremenila. Se je pa v 20 letih brez resnih strokovnih razprav večkrat spremenil sistem nacionalnega preverjanja znanja, pa koncept opisnega ocenjevanja, ukinjen je bil splošni učni uspeh," je pojasnil.

Spremembe morajo biti premišljene, največ izzivov na vzgojnem področju

"Sčasoma se je pokazalo, da nekaterih rešitev ni mogoče izvesti na predvidene načine, poleg tega je šola živ organizem, katerega življenja se ne da povsem predvideti in z njim upravljati kot s strojem. Svoje so prinesle družbene spremembe in spremembe v družinski vzgoji. Vse to terja nove razmisleke in spremembe," pa je prepričana Skubic Ermenc. Po njeni oceni se največ izzivov kaže na vzgojnem področju.

"Raziskave in izkušnje s terena kažejo, kako pomembna je vzgojna, preventivna in razvojna vloga šole, ki zna uravnavati zahteve po kakovostnem znanju in široki razgledanosti na eni in zahteve po vzpostavljanju pogojev za širši razvoj otrok in mladostnikov na drugi strani. Med drugim to za odločevalce pomeni veliko modrosti pri odzivanju na zahteve po več - več tujih jezikov, več športa, več biologije, več računalništva itn. ter zahteve po vzpostavljanju šole, ki spodbuja ustvarjalnost, moralni in socialni razvoj učencev, ki deluje varovalno, vključevalno in povezovalno," je pojasnila.

"Samo pomislimo, koliko uspešnih poskusov vpeljave obveznega učenja prvega in drugega tujega jezika smo imeli, pa se vse do letošnjega leta zakonodaja na tem področju ni spremenila. Se je pa v 20 letih brez resnih strokovnih razprav večkrat spremenil sistem nacionalnega preverjanja znanja, pa koncept opisnega ocenjevanja, ukinjen je bil splošni učni uspeh."

Janez Vogrinc,
dekan ljubljanske pedagoške fakultete

Na zavodu za šolstvo so medtem prepričani, da bi bilo treba v največji možni meri odpraviti upravne postopke pri vzgojnem delovanju šole.

Vogrinc pa je poudaril predvsem, da mora biti vsaka sprememba v šolskem sistemu premišljena, strokovno utemeljena in vpeljana v sodelovanju s praktiki. Ob trenutni kurikularni prenovi in oblikovanju nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletje je izpostavil skrb za pedagoški kader, tudi za pogoje dela in karierni razvoj. Po njegovem mnenju bo treba premisliti tudi obseg birokratskega dela, pristojnosti staršev učencev in pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja, pa tudi zagotoviti pogoje za smiselno uvedbo novih tehnologij v vzgojno-izobraževalni sistem.