Kar navadite se na gnečo

Izjave nekaterih, da bo širjenje avtocestnega obroča Ljubljana in razširitev povezave do Vrhnike in Domžal povečala pretočnost prometa, so zavajanje.

Proizvajalec navigacijske opreme Tom Tom že več let spremlja in analizira prometne tokove v mestih po svetu in za Ljubljano in okolico ugotavlja, da imamo dve obdobji prometnih zastojev, in sicer med 6. in 8. uro ter med 14. in 16. uro, kar jasno pokaže na vzrok, prihod dnevnih migrantov na delo (https://www.tomtom.com/traffic-index/ljubljana-traffic/).

Dnevnih migrantov v Ljubljano je po statističnih podatkih več kot 138.900 (2021). Dnevni migranti v Ljubljano s širitvijo obroča in povezave do Vrhnike in Domžal ne bodo bistveno pridobili časa potovanja, kajti semaforji na ključnih vpadnicah ne bodo požirali več prometa kot ga trenutno. Če lijak razširiš in pustiš odtočno cev lijaka enako, je tudi pretok enak. Res je, da bo potovalo malenkost hitreje na relaciji Domžale (Vrhnika) - Ljubljana, kjer so zastoji v glavnem posledica neupoštevanje varnostne razdalje in pride do naletov. Če bi hoteli povečati pretočnost dnevnih migrantov na delo, bi morali poleg širitve tudi povečati število izvozov v Ljubljano, kot pojasni razlaga lijaka in kot je razvidno tudi iz zemljevida Tom Tom, ki kaže na zastoje pri izvozih. Ob tem je treba povedati, da trenutno izvajamo prometno politiko na avtocesti, ki ji lahko rečemo »avtocestni odcep v vsako slovensko vas«. Dejansko bi se pretočnost prometa s širitvijo pasov avtoceste povečala le tovornemu prometu, ki bo potoval skozi Ljubljano, kar bo pognalo še več tovornega prometa na ceste, pa si to želimo?

Pretočnost prometa na avtocestah lahko povečamo le, če zmanjšamo promet v urah zastojev in zato imamo več cenejših rešitev kot pa širitve avtocest, kar je le začasna rešitev, kot so pokazale izkušnje drugod in na kar opozarjajo strokovnjaki.

Primer cenejše rešitve je npr. večji poudarek delu na domu/na daljavo. Vlada je sprejela priporočila za delo od doma, dva dni se lahko dela od doma, dva dni je opcija, če so potrebe oziroma upravičeni razlogi in en dan obvezna prisotnost. Temelj odločanja za delo na domu je narava dela, ki to omogoča, nobenega merila pa ne predstavlja oddaljenost od delovnega mesta, ki pa bi moral biti tudi pomembno merilo za zmanjševaje izpustov Co2 in tudi zastojev na cestah. Dodano vrednost pa delo na domu pridobi, če se nehajo pisati poročila, kaj je bilo storjeno in se preide planiranje dela na osnovi usklajenih prioritet. Drug primer je registracija dela. Sodobni vlaki kot tudi avtobusi omogočajo internetno povezavo in z ustrezno programsko rešitvijo se bi lahko npr. državni uradnik, ki se usede na vlak v Mariboru, vključil v delovni proces za čas vožnje in bi tako opravil dve uri. Uporaba javnega prometa bi lahko tako bila konkurenčna osebnemu prevozu na delo z avtomobili. Nekatere organizacije to že počnejo, in to na zaupanje. Uporaba javnega potniškega prometa nasploh bi lahko bila tudi ustrezno spodbujena (plačana) in bi bilo še vedno ceneje kot plačevanje kazni zaradi ne zmanjšanja izpustov C02. Radikalna rešitev je tudi prepoved tovornega prometa med omenjenimi urami.

Dars več kot 90 % prihodkov ustvari s cestninami, prihodki se gibljejo tam okoli 450 milijonov. Prepričan sem, da bi Dars moral del sredstev, pridobljenih od cestnin, nameniti za trajnostno mobilnost in namesto da razmišlja o naložbi v širitev povezave med Domžale Ljubljano, naj se ta sredstva raje namenijo za npr. elektrifikacijo in dvotirnost proge Kamnik-Ljubljana in se na ta način zmanjšajo zastoji ne avtocesti. Z 20 % od cestnin letno bi se nekaj naredilo, kar bi se poznalo tudi na prometni obremenitvi. Seveda pa je vprašanje, ali se politika upa ugrizniti v to kislo jabolko.

Na koncu, kaj pa je naša prioriteta, hiter prihod na delo v času prometnih viškov ali zmanjšanje prometa in s tem zmanjšanje izpustov, ki je naša zaveza naravi in Pariškemu sporazumu.