Kaznovani TikTok

Kitajsko družbeno omrežje TikTok bo moralo plačati visoko globo zaradi kršenja pravil o ravnanju s podatki mladoletnikov

Irska komisija za varstvo podatkov (DPC), ki nadzoruje delovanje TikToka v Evropski uniji, je kitajskemu družbenemu omrežju nedavno naložila 345 milijonov evrov globe zaradi kršenja pravil o ravnanju s podatki mladoletnih uporabnikov. Komisija je odkrila, da je platforma zagrešila več kršitev pravil splošne uredbe Evropske unije o varstvu podatkov (GDPR). Med drugim je preiskava ugotovila, da so bile objavljene vsebine uporabnikov, starih od 13 do 17 let, po privzetih nastavitvah samodejno dostopne javnosti oziroma vsem uporabnikom TikToka – torej si je njihove vsebine lahko ogledal in jih komentiral kdorkoli. Pri TikToku so se odzvali, da so potrebne ukrepe uvedli in nepravilnosti odpravili že pred začetkom preiskave, ki je potekala od julija do decembra 2020, in se z razsodbo ne strinjajo.

»V konkretnem primeru smo organi iz držav članic EU, kjer so uporabniki TikToka, v evropskem odboru prek procesa sodelovanja vplivali na to, da je omrežju vodilni organ naložil visoko globo in popravne ukrepe,« pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Splošna uredba o varstvu podatkov namreč predvideva mehanizem sodelovanja med nadzornimi organi v državah članicah, kjer ima neko družbeno omrežje ali platforma uporabnike in sedež. »Sodelovanje poteka tako, da vodilni organ – v tem primeru irska komisija za varstvo podatkov, saj ima TikTok sedež na Irskem – pripravi osnutek odločitve, s katero naloži odpravo kršitev in potencialno globo, vsi drugi organi pa imamo možnost vložiti ugovore. Če med organi ni dosežen dogovor, o sporu odloči Evropski odbor za varstvo podatkov, katerega član je tudi informacijski pooblaščenec.«

»Kot družba lahko poskušamo zagotavljati čim večjo varnost za vse, zlasti za najranljivejše skupine, a včasih se pokaže težava pri prevajanju tega v tehnološka okolja, ki se zelo hitro spreminjajo, kjer se pojavljajo vedno nove možnosti in nadgradnje, hkrati pa zelo močni pritiski kapitala oziroma podjetij, da monetizirajo proizvod, ki so ga dala na trg,« pravi Katja K. Ošljak, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za družbene vede ter ustanoviteljica Zavoda Vsak, iniciative za digitalno vzgojo. »Vsi smo lahko v teh okoljih žrtve različnih kršitev pravic, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo. Regulacija oziroma zakonodajni okviri zagotovo pomagajo, da lahko države ali pristojni organi pritiskajo na ponudnike teh storitev, naj bolje varujejo naše pravice v okviru svojih platform, in zdi se mi spodbudno, da so se s konkretnimi primeri začele kazati prakse, kjer to ima neke učinke.«

Mojca Prelesnik meni, da je ključno, da posameznik, ki se mu zdi, da neka platforma krši njegove pravice, prijavo vloži pri informacijskem pooblaščencu, ta pa nato pri preiskavi sodeluje z organom v državi, kjer ima podjetje sedež, če je to v EU.