Resna grožnja novinarskemu poklicu / Zakon nevarnih namenov

Na Hrvaškem zaskrbljenost zaradi načrtovane spremembe kazenskega zakonika, ki bi kriminalizirala razkrivanje vsebine preiskovalnih dejanj in dokaznih postopkov

Hrvaški novinarji so včeraj izrazili zaskrbljenost zaradi načrtovane spremembe kazenskega zakonika, ki bi kriminalizirala razkrivanje vsebine preiskovalnih dejanj in dokaznih postopkov. Ta po njihovi oceni pomeni resno grožnjo novinarskemu poklicu, medtem ko na pravosodnem ministrstvu trdijo, da z njo varujejo zasebnost udeležencev v postopku.

Hrvaški minister za pravosodje in upravo Ivan Malenica je pred dnevi napovedal uvedbo novega kaznivega dejanja nedovoljenega razkritja vsebine preiskovalnega dejanja ali dokaznega postopka.

Zavrnil je, da bi bila sprememba usmerjena proti novinarjem, in zatrdil, da je cilj predloga varovanje domneve nedolžnosti in pravice do zasebnosti obdolženca in drugih udeležencev v postopku. Pri tem je poudaril, da se predlagana sprememba ne nanaša na novinarje, ampak izključno na udeležence v postopku oz. osebe, ki v okviru svojega dela obdelujejo spis ali imajo pravico do vpogleda.

Hrvaško novinarsko društvo (HND) in sindikat hrvaških novinarjev (SNH) sta danes opozorila, da bodo novinarji v primeru sprejetja predloga težko poročali o kazenskih postopkih in pregonu politično izpostavljenih oseb. Po njihovi oceni bodo namreč postavljeni v položaj, ko bodo nanje izvajali pritisk, da razkrijejo svoje vire, sprašujejo pa se tudi, ali bodo oblasti preverjale njihovo komunikacijo, da bi ugotovile, kdo je izdal podatke iz preiskave.

"Menimo, da takšen predlog lahko imenujemo zakon nevarnih namenov, saj pomeni resno grožnjo za novinarski poklic in svobodno novinarstvo."

HND in SNH

"Menimo, da takšen predlog lahko imenujemo zakon nevarnih namenov, saj pomeni resno grožnjo za novinarski poklic in svobodno novinarstvo," so zapisali v HND in SNH. Ob tem so še dodali, da je težko spregledati, da se to dogaja tik pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami, ki bodo naslednje leto. "Takšen kontekst vzbuja sum, da oblast z omenjeno zakonsko rešitvijo zaustavlja neugodno uhajanje informacij, ki so v javnem interesu," so zapisali.

Da bo odtekanje informacij postalo kaznivo dejanje, je že februarja napovedal hrvaški premier Andrej Plenković. To je storil po tem, ko so hrvaški mediji razkrili tekstovna sporočila med dvema nekdanjima državnima uslužbenkama in članom vladajoče HDZ, v sporočilih pa je nastopala oseba, poimenovana zgolj z okrajšavo A.P.

"To, da nam iz spisov nenadzorovano, namerno, politično, selektivno in aranžirano uhajajo stvari in ustvarjajo politične probleme, se ne bo več dogajalo," je takrat dejal premier.

JJkfkycNy1g