Kako naprej?

Spoštovani, novinarji nekaterih medijskih hiš se še vedno postavljajo v bran tistim, ki so s svojimi nespametnimi potezami povzročili (ali bistveno pripomogli k večji katastrofi) besnenje narastlih voda v Zgornji Savinjski dolini. Bil sem priča, ko je eden od novinarskih kolegov direktorici Termale Laško postavil vprašanje, s kakšno pravico terjajo pomoč države, ko pa so gradili na poplavno spornem področju in niti niso imeli vseh potrebnih soglasij. Takrat sem malo začudeno spremljal ta pogovor. Danes vem, da je imel prav. Odgovor je bil skrajno aroganten, češ, da Termala občini in državi bistveno več doprinese v različnih oblikah, kot pa pričakuje v obliki pomoči ob poplavah. Podobno je razmišljanje zgornje savinjskih županov in prizadetih lastnikov kapitala. Danes terjajo od države odškodnino za svojo neumno početje. V industrijsko poslovni coni Ljubno – Loka »so terjali« povečan nasip in ga niso dobili (od države), le zakaj bi ga?

Na tej lokaciji je občina Ljubno odprla pozidavo za industrijo, čeprav je ne bi smela. Država je kriva samo v toliko, ker občini tega ni preprečila. Pozidava je pomenila grožnjo za celotno dolino. KLS in ostali vlagatelji so točno vedeli, v kaj se spuščajo! In sedaj? Država naj plača njihovo pogoltnost? Zemljišča so bila vabljivo poceni! Župan se lahko še tako hvali, kako je zahteval to in ono, vse to so bili samo zahtevki za popravek županskih nesmislov. V teh dneh smo slišali, da bo silvestrska ženska skakalna turneja preskočila Ljubno, ker so bili glavni sponzorji poplavljeni. Se pravi, če ne bi pozidali Loke, ne bi bilo skokov na Ljubnem? Kje so meje neoliberalizma in izsiljevanja v njegovem imenu? Prepričan sem, dobro poznam te klene ljudi, da so skoke zmožni organizirati tudi brez tega! Tako kot flosarski bal. Pojdimo navzdol.

Obrtno stanovanjska cona Nazarje je katastrofo doživela že leta 1990, ko je bilo veliko hiš še nedokončanih in še ne vseljenih. Kasneje so se vršili komisijski pregledi novogradenj in prenekateri graditelj se je moral zagovarjati pri uradnikih, ker je na lastno iniciativo nivo pritličja nekoliko dvignil (žal premalo). A namesto da bi župan preprečil širjenje, so področje proglasili za industrijsko in vanjo pripeljali Gorenje MGA (danes BSH) in pozidali še zadnji košček, kjer se je voda še lahko umirjala! Razumem, da je bilo potrebno zagotoviti delovna mesta. A če bi se občina vsaj malo angažirala pri denacionalizaciji gozdov RKC v denarnem nadomestilu namesto v naturi, bi rešili lesno industrijo in vsa delovna mesta v njej. BSH pa sedaj zahteva pomoč države. Ta pomoč prihaja prepozno, občine bi jo morale že davno terjati kot odkup cerkvenih gozdov. Župani, ki so se zvrstili po »osamosvojitvi«, niso s prstom mignili za interes občanov. Kaj pa za svojega?

Mozirski gaj so tudi stalno obnavljali, ker niso razumeli vode, ki rada ubira svoja pota. Pozidalo se je vse tako za stanovanjska kot za turizem, sedaj po poplavah pa sporočajo: Država, plačaj! Verjamem in prepričan sem, da je še veliko takih nesmislov. Te, ki so našteti, poznam.

Če bo država poplačala vse te neumnosti, se bojim, da bo denarja zmanjkalo za tiste, ki so izgubili vse in to ne po svoji krivdi. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.