Kdo je nova ministrica za zdravje? / Ne prihaja s figo v žepu 

Z zdravstvom se je ukvarjala kot državna sekretarka na ministrstvu za zdravje in tudi svetovalka ministra za zdravje

V skrajnem roku dveh mesecev si je po odstopu ministra za zdravje predsednik vlade izbral novo zdravstveno ministrico. To bo postala sedanja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel (1971).

Bodoča ministrica – njen mož Tadej Rupel je bil od leta 2014 do 2020 veleposlanik v Veliki Britaniji – je sicer po izobrazbi ekonomistka, ki je pretežni del kariere delala na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER), kjer se je ukvarjala s področjem zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Konkretno pa se je z zdravstvom ukvarjala kot državna sekretarka na ministrstvu za zdravje in tudi svetovalka ministra za zdravje: delala je tudi v ekipi Dušana Kebra pa Dorijana Marušiča, bila je svetovalka generalnega direktorja javne zdravstvene zavarovalnice ZZZS Sama Fakina.

Oba, Keber in Fakin, jo imata v dobrem spominu, in sicer kot javnozdravstveno strokovnjakinjo, ki se spozna na najmanjše podrobnosti zdravstvenega sistema. Kebru je ostala v spominu tudi zaradi čustvenega ali iskrenega odziva, ko je v času njegovega mandata leta 2004 postalo očitno, da vlada pod vodstvom Toneta Ropa zaradi nasprotovanja finančnega ministrstva ne bo odpravila dopolnilnega zavarovanja. Dejansko je prav odnos do odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nekakšen lakmusov papir, ki je doslej razkrival odnos posameznih ministrov do javnega zdravstva. Bivši minister Danijel Bešič Loredan se je recimo tej temi izogibal, kolikor je le bilo mogoče, vse dokler ni odločitve o tem vprašanju sprejela koalicija.

No, Valentina Prevolnik Rupel je bila tudi med ekonomisti iz IER ali z Ekonomske fakultete, ki so se ukvarjali s tem področjem, nekakšna črna ovca v pozitivnem smislu. Ko je bila v času vlade Boruta Pahorja pod ministrom Dorijanom Marušičem državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je recimo na Mladinino vprašanje o smiselnosti dopolnilnega zavarovanja jasno odgovorila: »Na ministrstvu za zdravje predvsem menimo, da je sedanja shema zavarovanj nesmiselna in so stroški zavarovalnic, ne glede na to, ali so pet ali pa šestdeset milijonov, popolnoma nepotrebni.« Čeprav je dopolnilno zavarovanje že preteklost, takšno zgodovinsko mnenje vliva upanje vsaj v to, da ministrstva ne bo vodila oseba s figo v žepu.

A kakšna ministrica bo? Domnevno je precej omahovala, ali naj sprejme ta dejansko pomembni položaj, kot je ta teden dejala, pa je prepričana, da bo zdravstveni sistem ob koncu njenega mandata »nekoliko boljši«. V kateri smeri bo sistem reformirala, je dejansko že razvidno iz objavljenih usmeritev zdravstvene politike v letih 2024 in 2025, dokumenta, ki ga je pomagala napisati. Kaj nam ta dokument pove? Loredan je napovedoval revolucijo, v zdravstvu je izvajal »stresne teste«, kakršnih še nikoli doslej po osamosvojitvi nismo doživeli, pod Prevolnik Ruplovo pa bomo očitno priča minimalnim prilagoditvam.

Recimo, da bo uvedena natančnejša formula za izračun glavarinskih količnikov, recimo, da se bodo uvedle neke nove, posebne metode v zobozdravstvu, kot je strojno širjenje zobnih korenin, recimo, da bo spodbujala širitve timov družinske medicine, zaposlovanje diplomiranih medicinskih sester in podobno. Prav v tem pa je tudi seme kritike. Valentina Prevolnik Rupel prihaja na čelo ministrstva za zdravje, kot da ni krize, kot da niso potrebne velike spremembe, ker je, recimo, že 150 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika. Je privržena javnemu zdravstvu, toda interesne skupine, ki ta sistem držijo v šahu, so med najmočnejšimi v državi. Za zdaj se zdi, da tem mrežam napovedi nove ministrice, da bo po koncu njenega mandata zdravstveni sistem zgolj »nekoliko boljši«, prav ustrezajo.