Molitev v središču Ljubljane / Verska svoboda ali poseg v javni prostor?

V petek zjutraj bo Katoliška mladina prvič organizirala javno molitev na Kongresnem trgu. Ali s tem dogodkom katoliška skupnost širši družbi vse bolj odločno vsiljuje svoje poglede in norme?

Zavod Katoliška mladina bo v petek, 13. oktobra, ob 6.30 zjutraj prvič organiziral javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu pred stebrom Svete Trojice. Molili bodo za "uspešen začetek študijskega leta, za domovino in vero slovenske mladine". Tja vabijo vse, še posebej pa "mlade može in fante", ki so po njihovem "prvi poklicani biti voditelji in zgled pri pričevanju vere". Cerkev, ki je po slovenski ustavi ločena od države, tako vstopa v javni prostor, v katerem širi svoje ideje ter prispeva k retradicionalizaciji slovenske družbe. Z ustavo je sicer verska svoboda zagotovljena, kakor je zagotovljeno tudi delovanje verskih skupnosti, vprašanje, ki se pri napovedanem petkovem dogodku odpira, pa je, ali je Kongresni trg za to primeren prostor oziroma kje je meja med svobodo izražanja verske pripadnosti in posegom v svobodno izbiro verovanja drugih. V Sloveniji namreč stoji več kot 2.900 cerkva in kapel, primernih prostorov za javne molitve.

Religiolog in profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) dr. Aleš Črnič je ob tem dejal, da bi bilo treba v širšem kontekstu ugotoviti, ali je napovedani dogodek zgolj kamenček v mozaiku vseevropskega retradicionalističnega vala, v katerem katoliške skupnosti širši družbi vse bolj odločno vsiljujejo svoje poglede in norme.

"V primeru napovedane molitve je to sicer skrito v primarnem nagovarjanju mladih mož in fantov, »ki so prvi poklicani biti voditelji« – a vseeno to jasno kaže na sorodnost s tovrstnimi dogodki na Hrvaškem in Poljskem, kjer je vsiljevanje konservativnih pogledov na vloge spolov veliko bolj jasno in brezkompromisno. Gre pač za družbene boje, tudi neliberalni pogledi imajo svoje mesto v družbi. Pomembno je, da se različni pogledi demokratično soočajo in vodijo do obče sprejetih družbenih kompromisov, ki potem veljajo za vse," je poudaril Črnič.

Pridal je, da se mu pri tem zdi pomembno še nekaj: ko religijske skupnosti s tovrstnimi akcijami posegajo v javni prostor, je to politično delovanje, za katerega veljajo jasna pravila. "To pomeni, da morajo sprejeti tudi kritične politične odgovore, ne pa se potem skrivati za religijsko svobodo in se sklicevati na žalitve religijskih čustev, kot se neredko dogaja," je sklenil Črnič. 

"Ko religijske skupnosti s tovrstnimi akcijami posegajo v javni prostor, je to politično delovanje, za katerega veljajo jasna pravila. To pomeni, da morajo sprejeti tudikritične politične odgovore, ne pa se potem skrivati za religijsko svobodo in se sklicevati na žalitve religijskih čustev, kot se neredko dogaja."

Dr. Aleš Črnič,
religiolog in profesor na FDV

Dominik Ceglar pa je za konzervativni spletni portal Časnik.si ob najavi petkovega dogodka zapisal, da mu je marsikdo dejal sledeče: "Čemu je tega treba? Moli se lahko tudi doma ali v cerkvi. S tem boste zgolj provocirali, za Cerkev pa nič dobrega naredili." Nekdo, kot je zapisal, se je celo obregnil ob molitev rožnega venca, "češ da taka oblika molitve ni za mlade", da je to "zastarel pristop" in "naj za mlade raje organizirajo kaj novejšega".

"Nenavadno je, da je ta tema tako sporna. Včasih celo bolj med kristjani kot med nekristjani. Javna molitev je namreč že dolgo zasidrana v življenje Cerkve. Pomislimo zgolj na procesije ob veliki noči in za telovo. Javna molitev je torej del življenja Cerkve," je dodal v članku z naslovom Zakaj je pomembno moliti v javnosti?

"Po Kristusovem zgledu smo namreč možje poklicani, da smo duhovni voditelji v družinah, župnijah in javnem življenju. Če hočemo torej, da slovenski narod postane predan Kristusu, moramo zlasti skrbeti za dobre duhovne voditelje, za verne fante in može, ki bodo pripravljeni oznanjati Kristusa tudi na javnem mestu," je zapisal Ceglar in izpostavil tudi dan, na katerega se bo molil javni rožni venec. Ta je, kot je poudaril, pomenljiv, saj se je "pred dobrimi sto leti Gospa Rožnega Venca zadnjič prikazala v Fatimi in napravila »sončni čudež«, ki ga je videlo 70.000 ljudi". "Malo prej, leta 1884, pa je papež Leon XIII. po navdihu, ki ga je prejel pri sv. maši, zapisal molitev k sv. nadangelu Mihaelu za Cerkev. Po koncu rožnega venca bomo zato to molitev tudi zmolili," je pridal v zapisu za Časnik.si, ki redno sodeluje s slovensko Katoliško cerkvijo, saj so njihove kolumne vsak mesec objavljene tudi v Slovenskem času (priloga cerkvenega tednika Družina), njihovi komentarji pa so vsak teden predvajani v etru Radia Ognjišče.

V času, ko so ponovno pod vprašajem ženske pravice o samoodločanju oziroma grožnje prepovedi pravice do splava, so tovrsni dogodki lahko razumljeni kot pričetek rekatolizacije širše slovenske družbe. Pozivi Katoliške cerkve pa so v tem pogledu prej kot nedolžna javna molitev jasna politična manifestacija.