Koliko ljudi v Sloveniji je v duševni stiski?

59 odstotkov vprašanih prebivalcev Slovenije meni, da je na njihovo duševno zdravje vplivalo nedavno dogajanje v svetu, med drugim ruska agresija na Ukrajino, podnebne spremembe, pandemija covida-19 in vse višji življenjski stroški

Veliki večini Evropejcev, 89 odstotkov, se zdi spodbujanje duševnega zdravja enako pomembno kot spodbujanje telesnega zdravja, je razvidno iz raziskave Eurobarometer ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Je pa več kot polovica vprašanih mnenja, da so osebe z duševnimi težavami deležne slabše oskrbe kot osebe s težavami s telesnim zdravjem.

V raziskavi Eurobarometer se 56 odstotkov vprašanih popolnoma strinja, da je duševno zdravje enako pomembno kot telesno zdravje, 33 odstotkov pa se jih s tem delno strinja. V Sloveniji se s tem delno oz. popolnoma strinja 92 odstotkov vprašanih, še 58 odstotkov jih je mnenja, da se oseb z duševnimi težavami ne obravnava enako kot oseb s težavami s telesnim zdravjem.

V EU se je v zadnjem letu 46 odstotkov prebivalcev soočilo s čustveno ali duševno stisko, med drugim z depresijo in utesnjenostjo, pri čemer jih več kot polovica ni bila deležna strokovne pomoči. To po oceni Bruslja kaže na to, da si je na ravni EU ključno še naprej prizadevati za dobro duševno zdravje.

V Sloveniji se je v zadnjem letu 41 odstotkov vprašanih soočilo s kakšno obliko duševne stiske, pomoči ni prejelo 61 odstotkov vprašanih.

V Sloveniji je 58 odstotkov vprašanih meni, da se oseb z duševnimi težavami ne obravnava enako kot oseb s težavami s telesnim zdravjem.

Najpomembnejši dejavnik za dobro duševno zdravje so po oceni 60 odstotkov vprašanih življenjske razmere, sledi jim finančna varnost s 53 odstotki. Podobno je v Sloveniji, kjer so prav tako prepričani, da so najpomembnejši dejavnik za dobro duševno zdravje življenjske razmere, takega mnenja je 62 odstotkov vprašanih. Sledita fizična aktivnost z 61 odstotki in finančna varnost z 59 odstotki.

Približno tretjina Evropejcev meni, da k dobremu duševnemu zdravju ključno prispevajo stik z naravo in zelenimi površinami, spalne navade, telesna dejavnost in družabni stiki. Na drugi strani pa ima lahko negativen vpliv na duševno zdravje mladih po oceni velike večine uporaba družbenih omrežij.

Ob tem je 62 odstotkov vprašanih v EU oz. 59 odstotkov v Sloveniji priznalo, da je precej oz. do neke mere na njihovo duševno zdravje vplivalo nedavno dogajanje v svetu, med drugim ruska agresija na Ukrajino, podnebne spremembe, pandemija covida-19 in vse višji življenjski stroški.