17. 10. 2023 | Politika
Novela zakona o zaščiti živali / Kmetje žugajo z ustavno presojo
Sindikat kmetov je prepričan, da bi lahko imela novela zakona o zaščiti živali "neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi na družbo kot celoto"
Predstavniki kmetijskih organizacij so danes pred sejo Državnega zbora (DZ), na kateri poslanci po vetu državnega sveta vnovič odločajo o novelah zakonov o KGZS in zaščiti živali, izrazili nasprotovanje predvidenim rešitvam. Posebej jih skrbi novela zakona o zaščiti živali. Če bo vnovič sprejeta, bodo zahtevali ustavno presojo, so napovedali.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je v izjavi za medije spomnil, da novela zakona o zaščiti živali ne uživa širše podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke, pa tudi tudi ne zakonodajno-pravne službe DZ. V noveli vidi neposreden napad na kmetijski sektor, saj da je usmerjena le v rejne živali, ne naslavlja pa težav, ki bi jih morala.
Če bo novela vnovič sprejeta, se bodo obrnili na ustavno sodišče, je napovedal. Prepričani so namreč, da bi lahko imela "neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi na družbo kot celoto".
"Predlagane rešitve bodo na kmetije vnašale samo veliko nezaupanje, nemir, bojazen, posledično se bodo seveda manjši kmetje raje odločali za opuščanje reje, kot pa da bi bili podvrženi takšnim nestrokovnim nadzorom."
Roman Žveglič,
predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Za rejne živali je v Sloveniji dobro poskrbljeno, "tako da ne prihaja do zlorab, če pa prihaja, prihaja v zelo majhnem številu", je zagotovil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Zbornica po njegovih besedah vlaga velike napore v izobraževanje kmetov za dobrobit živali.
"Predlagane rešitve bodo na kmetije vnašale samo veliko nezaupanje, nemir, bojazen, posledično se bodo seveda manjši kmetje raje odločali za opuščanje reje, kot pa da bi bili podvrženi takšnim nestrokovnim nadzorom," se boji Žveglič.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je na drugi strani opozoril, da je nadzor v obratih za mesno predelavo že vzpostavljen. Z ene strani ga izvaja uradni veterinar Urada RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, z druge pa tudi delavci, ki morajo imeti za svoje delo redna izobraževanja in opravljajo tudi izpite.
"Z uvedbo videonadzora pridemo do kontradiktornosti dveh zakonov, zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o zaščiti živali. Kako naj se delodajalec odloči, kateri zakon velja?" je vprašal. V zadružni zvezi poleg tega problematizirajo tudi hrambo teh podatkov, ker da je velika možnost zlorab.
"Kmetice smo že od nekdaj skrbele za živali in to želimo delati tudi v naprej," je nadaljevala predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. "Naš interes je, da živalim ponudimo udobje, da skrbimo za njihovo varnost," je zatrdila.
Tudi sama je prepričana, da kmetje bolj kot pretirano regulacijo potrebujejo vzpodbudo, da bodo ostali na kmetijah, da bo kmetovanje privlačno za mlade, s tem pa bo poskrbljeno tudi za hrano.
"Nesprejemljivo je, da naše zahteve niso slišane in da smo kmetje vedno znova primorani biti tisti, ki sprejemamo kompromise. Naša skupna odgovornost je, da vzpostavimo normalne pogoje za kmetijstvo, ne samo zaradi nas kmetov, mladih kmetov, temveč tudi zaradi vseh vas."
Doris Letina,
predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine
Tudi mladi kmetje zahtevajo dober zakon za zaščito živali, "nedvoumen, razumljiv in seveda izvedljiv, pripravljen skupaj z vsemi deležniki, zakon, ki bo v največji možni meri zagotavljal in obravnaval zaščito vseh živali", je povedala predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine Doris Letina. Kot je izpostavila, je pravna stroka v presoji skladnosti predloga zakona z ustavo ugotovila pomembne pomanjkljivosti in neskladja.
"Nesprejemljivo je, da naše zahteve niso slišane in da smo kmetje vedno znova primorani biti tisti, ki sprejemamo kompromise. Naša skupna odgovornost je, da vzpostavimo normalne pogoje za kmetijstvo, ne samo zaradi nas kmetov, mladih kmetov, temveč tudi zaradi vseh vas," je sklenila.
Na poslance sta se danes obrnila tudi predsednik neparlamentarne stranke SLS Marko Balažic in poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič. V dopisu sta jih pozvala, naj obe noveli "zaradi površno dorečenih ukrepov", pomislekov kmetov, nevladnih organizacij in celotne stroke ter zadržkov z vidika varovanja ustavnopravnega reda zavrnejo. Kot sta navedla, kmetje že zdaj bijejo boj za obstanek, saj morajo spoštovati stroge standarde pridelave in sledljivosti hrane, ob tem pa se soočajo še z vremenskimi izzivi in "uničujočo cenovno politiko" trgovin.
DZ je obe noveli sprejel 20. septembra, državni svet pa je nanju 27. septembra izglasoval veto. Danes je za vnovično podporo novelama v DZ potrebnih 46 poslanskih glasov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.