Noveli zakona o delovnih razmerjih vnovič zelena luč 

Poslanci so, po izglasovanem odložilnem vetu državnega sveta, potrdili mnenje, da je novela zakona ustrezna za ponovno odločanje v državnem zboru

Potem ko je državni svet minuli četrtek izglasoval odložilni veto na novelo zakona o delovnih razmerjih, je danes o njej vnovič odločal pristojni odbor državnega zbora. Poslanci so z 10 glasovi za in enem proti potrdili mnenje, da je novela zakona ustrezna za ponovno odločanje v državnem zboru. K ponovni potrditvi zakona je državni zbor danes pozvala tudi vlada.

Kot je na seji odbora državnega zbora za delo, družine, socialne zadeve in invalide razloge za izglasovanje odložilnega veta na novelo zakona pojasnil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je bilo jedro pripomb delodajalcev usmerjeno v način, na katerega so bile spremembe zakona sprejete, in sicer po nujnem postopku, enostransko in brez soglasja delodajalske strani.

"Med pogajanji je kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in izrazito neenakopravne obravnave delodajalske strani v tripartitnem dialogu z vlado in sindikati. Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog," je bil kritičen Lotrič. Ob tem je opozoril, da novela vsebuje tudi določbe, s katerimi se na delodajalce brez njihovega soglasja prenaša številne nove finančne in administrativne obremenitve, katerih so bili v zadnjem letu deležni že veliko, trenutno pa se napovedujejo še nove davčne obremenitve.

Očitke delodajalske strani glede kršenja pravil ESS je vnovič zavrnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. "Vpliv, ki ga je imela delodajalska stran na pogajalski proces, se ne kaže v tem, kateri ukrepi so v zakonu, temveč v tem, katerih ni," je dejal Juvan in poudaril, da jih je od 16 predlaganih ukrepov iz novele, ki niso vezani na implementacijo direktiv EU in so jih poslali v javno obravnavo, danes na mizi samo še pet.

Na koncu so po Juvanovih pojasnilih v novelo zakona vključili le en ukrep, s katerim se delodajalska stran ni strinjala - to je varstvo delavskih predstavnikov. "To je bil hkrati tudi edini ukrep, v primeru katerega bi, če ga ne bi umestili v zakon, tudi sindikati zapustili ESS," je še dejal.

V nadaljevanju seje je sledila krajša razprava poslancev. Aleksander Reberšek iz vrst NSi je izrazil veselje nad sprejetim vetom državnega sveta, saj gre po njegovem mnenju za slabo novelo zakona. Kot je dejal, bo ta, če bo sprejeta, zaradi novih dodatnih obremenitev za gospodarstvo, ki jih prinaša, šla v škodo slovenskih delavcev.

Poslanec Levice in predsednik odboru Miha Kordiš je dejal, da je na podlagi podatkov o ustvarjenih šestih milijardah evrov čistega dobička v lanskem letu s strani kapitala "nemogoče kupiti zgodbo, ki jo delodajalska stran prodaja o tem, kako so izločeni, ubogi in se jih ne posluša".

Da v zakonu ne najde niti enega ukrepa, ki bi povečeval davke in nalagal dodatne obremenitve gospodarstvu, pa je poudaril Bojan Čebela iz stranke Gibanje Svoboda. V luči tega, da je bilo treba nekatere spremembe zakona sprejeti tudi v luči prenosa evropskih direktiv, pa je obnašanje delodajalcev v pogajanjih o noveli zakona označil za "navadno izsiljevanje". "Zdaj nosimo posledice vsi, tudi tisto, kar bi lahko bilo dogovorjeno za zaposlovalce," je dodal.

Poslanec Levice in predsednik odboru Miha Kordiš pa je dejal, da je na podlagi podatkov o ustvarjenih šestih milijardah evrov čistega dobička v lanskem letu s strani kapitala "nemogoče kupiti zgodbo, ki jo delodajalska stran prodaja o tem, kako so izločeni, ubogi in se jih ne posluša".

Nobena predlagana določa novele po njegovih besedah ni "tako močna, kot je bila na začetku predlagana s strani s strani ministrstva". "Povsod so bili narejeni kompromisi in koraki v smeri delodajalcev, da se mala delavska ustava spravi skozi vse družbene obrate s konsenzom," je poudaril Kordiš in dodal, da bodo za izboljšanje položaja delavcev v Sloveniji potrebni še nadaljnji dodatni koraki.

Do zahteve državnega sveta, da državni zbor ponovno odločba o noveli zakona, pa se je na današnji dopisni seji opredelila tudi vlada. Ta državnemu zboru predlaga, da novelo zakona ponovno sprejme.

Novela zakona o delovnih razmerjih, ki so jo poslanci državnega zbora ob obstrukciji poslancev SDS s 46 glasovi za in sedmimi glasovi proti potrdili 26. oktobra, na podlagi evropskih direktiv delavcem prinaša pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve. Med rešitvami sta tudi zaščita sindikalnih zaupnikov, tako da bi se jim morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji, ter zaščita žrtev nasilja v družini, med drugim s pravico do petdnevnega plačanega dopusta.

Socialni partnerji so se sicer o noveli zakona pogajali več mesecev. Prva različica je šla junija v javno obravnavo neusklajena, tudi to pa je bil razlog, da so delodajalci julija izstopili iz ESS. Nato so oktobra vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile z vnovičnim usklajevanjem, a neuspešno.

Vlada je tako potrdila neusklajen predlog, bližje sindikalni strani, ob tem pa poudarila, da gredo v spremembe zakona v dveh krogih. V prvem krogu gre torej za sprejem novele, ki vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Z dokončno potrditvijo novele se bo Slovenija izognila tožbi Evropske komisije oziroma kazni v višini 1,5 milijona evrov. V drugem krogu naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili, sindikati in delodajalci pa bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi.

Do zahteve državnega sveta, da državni zbor ponovno odločba o noveli zakona, pa se je na današnji dopisni seji opredelila tudi vlada. Ta državnemu zboru predlaga, da novelo zakona ponovno sprejme. Poslanci bodo o njej odločali na izredni seji v torek. Za njeno vnovično potrditev je zaradi veta državnega sveta potrebnih 46 glasov.