Vreme / Letošnji oktober najtoplejši v zgodovini meritev

Povprečna temperatura zraka v oktobru je bila s 15,3 stopinje Celzija za 0,85 stopinje višja od povprečja za ta mesec v obdobju med letoma 1991 in 2020

Letošnji oktober je bil najtoplejši v zgodovini meritev, je danes objavila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Ob tem je ocenila, da bo tudi letošnje leto verjetno najtoplejše v zgodovini, saj je najtoplejši oktober sledil najtoplejšemu septembru in poletju z rekordnimi temperaturami v številnih državah.

"Letošnji oktober so zaznamovale izjemne temperaturne anomalije, ki so sledile štirim mesecem preseganja svetovnih temperaturnih rekordov. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da bo leto 2023 najtoplejše v zgodovini in je trenutno za 1,43 stopinje Celzija nad povprečjem iz predindustrijskega obdobja," je dejala namestnica direktorja observatorija C3S Samantha Burgess.

Ob tem je opozorila, da pred prihajajočo svetovno podnebno konferenco ZN COP28 občutek nujnosti ambicioznih podnebnih ukrepov še nikoli ni bil tako velik.

Povprečna temperatura zraka v oktobru je bila s 15,3 stopinje Celzija za 0,85 stopinje višja od povprečja za ta mesec v obdobju med letoma 1991 in 2020. Prav tako je bila za 0,4 stopinje Celzija višja od prejšnjega rekorda, izmerjenega oktobra leta 2019.

Povprečne temperature na globalni ravni so bile med januarjem in oktobrom za 0,1 stopnje Celzija višje od desetmesečnega povprečja leta 2016, sicer najtoplejšega leta. Tudi povprečna temperatura na morski gladini brez polarnih območij je dosegla rekordno vrednost za oktober, in sicer 20,79 stopinje Celzija.

"Letošnji oktober so zaznamovale izjemne temperaturne anomalije, ki so sledile štirim mesecem preseganja svetovnih temperaturnih rekordov. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da bo leto 2023 najtoplejše v zgodovini in je trenutno za 1,43 stopinje Celzija nad povprečjem iz predindustrijskega obdobja."

Samantha Burgess,
namestnica direktorja observatorija C3S

K temu, da bi letošnje leto postalo najtoplejše v zgodovini, v veliki meri prispeva vremenski pojav El Nino, ki s segrevanjem južnega dela Tihega oceana spodbuja visoke temperature zunaj tega območja. Po ocenah strokovnjakov se bodo sicer njegovi najhujši učinki pokazali šele konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) pa je danes sporočila, da bi El Nino lahko trajal najmanj do aprila, s tem pa tudi višje temperature skoraj povsod na površini oceanov in na kopnem. V zadnji posodobitvi podatkov je pojasnila, da "obstaja 90-odstotna verjetnost, da bo El Nino trajal vso prihajajočo zimo na severni polobli oziroma poletje na južni polobli", torej najmanj do aprila.

Tudi vodja WMO Petteri Taalas je danes potrdil, da bi zaradi rekordno visokih temperatur na kopnem in morju od junija lahko letošnje leto bilo najtoplejše leto v zgodovini, opozoril pa, da bo "naslednje leto morda še toplejše", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izpostavil je, da je to jasna in nedvoumna posledica hitrih podnebnih sprememb, za katere je odgovoren človek. "Ekstremni dogodki, kot so vročinski valovi, suša, gozdni požari, močno deževje in poplave, se bodo v nekaterih regijah okrepili, kar bo imelo pomembne posledice," je opozoril in poudaril pomen učinkovitih sistemov za zgodnje opozarjanje.

Ob višjih temperaturah skoraj povsod je po napovedih WMO več dežja pričakovati na Afriškem rogu, v porečju reke La Plata v Južni Ameriki, na severovzhodu Severne Amerike ter delih srednje in vzhodne Azije. Manj dežja pa bo predvidoma na severu Južne Amerike, v večjem delu Avstralije ter na tihomorskih otokih.