EU / »Palestinsko vprašanje je resnični politični problem«

Po mnenju visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella je treba začeti razmišljati o obdobju po koncu vojne

Po mnenju visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella je treba začeti razmišljati o obdobju po koncu trenutnih napetosti na Bližnjem vzhodu. Na to se morajo danes osredotočiti tudi zunanji ministri EU, je povedal. Komisar Janez Lenarčič pa je ob tem pozval k dobavi goriva v Gazo, da bi lahko bolnišnice znova začele delovati.

"Začeti moramo razmišljati o rešitvi za obdobje po vojni. Na to se morajo po mojem mnenju danes osredotočiti tudi zunanji ministri v razpravi," je pred zasedanjem Sveta EU za zunanje zadeve povedal Borrell.

"Iskanje celovite rešitve za palestinsko vprašanje je resnični politični problem, s katerim se moramo soočiti," je še dejal. Napovedal je, da bo zunanjim ministrom, med katerimi je tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, predstavil svoj pogled glede tega.

Ob tem je spomnil na nedeljsko skupno izjavo 27 držav članic, v kateri so izrazile zaskrbljenost zaradi obupnih razmer v bolnišnicah v Gazi. Izrael so pozvale k zadržanosti, da bi zaščitili življenja civilistov. Skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje območje, pa so pozvali, naj civilistov in bolnišnic ne uporablja kot živi ščit.

"Začeti moramo razmišljati o rešitvi za obdobje po vojni. Na to se morajo po mojem mnenju danes osredotočiti tudi zunanji ministri v razpravi."

Josep Borrell,
visoki zunanjepolitični predstavnik EU

V skladu s sklepi zasedanja voditeljev držav članic EU pred približno dvema tednoma so se članice v skupni izjavi zavzele za "takojšnjo vzpostavitev humanitarnih premorov", da bi lahko na območje Gaze dostavili humanitarno pomoč.

Pomen humanitarnih premorov je ob prihodu na zasedanje poudaril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Lenarčič. Na območjih, kamor je treba dostaviti humanitarno pomoč, je treba po njegovih besedah uvesti smiselne prekinitve sovražnosti, ki morajo biti naznanjene dovolj vnaprej in trajati dovolj dolgo, da lahko humanitarne organizacije opravljajo svoje delo.

Dejal je še, da je treba v Gazo dostaviti gorivo, saj je njegovo pomanjkanje glavni razlog za to, da večina bolnišnic na območju ne deluje več. K dostavi goriva sicer EU poziva že od začetka humanitarne krize.

"Obžalujemo, da se doslej to še ni zgodilo. In zdaj vidimo, kakšne so posledice, ko bolnišnice ena za drugo ustavljajo svoje dejavnosti," je povedal.

Poleg tega je treba znatno povečati število tovornjakov, ki jim je dovoljeno vstopiti v Gazo. Njihovo število ne dosega niti 10 odstotkov potreb po hrani, zdravilih, vodi in drugih dobrinah, je pojasnil komisar.

Kot je dejal, o vsem tem sicer potekajo intenzivni pogovori, vendar pa zaenkrat še niso prinesli zadovoljivih rezultatov.