Platforma sodelovanja 2.0 / Še en debatni krožek na desnici

Nova "platforma sodelovanja"

Slovenska ljudska stranka (SLS) in Nova Slovenija imata precej burno zgodovino. Predhodnica zadnje, Slovenski krščanski demokrati (SKD), ki jo je dolga leta vodil Lojze Peterle, se je leta 2000 združila s SLS, to pa je posredno pripeljalo do padca takratne vlade Janeza Drnovška in oblikovanja nove koalicije. Vodenje prehodne vlade je prevzel Andrej Bajuk iz nove SLS + SKD. Vendar so se v stranki kaj kmalu pojavila nesoglasja. Del stranke z Bajukom in Peterletom na čelu je zato ustanovil novo stranko, Novo Slovenijo, preostanek pa se je preimenoval nazaj v SLS. Ta je vseeno obveljala za pravno naslednico in lastnico znamke SKD.

Predvsem Peterle, ki je SKD vodil vse od leta 1989 do združitve s SLS, naj bi bil to videl kot krivico. V Novi Sloveniji, ki ima uradno v imenu še pristavek Krščanski demokrati, so si dolgo prizadevali, da bi znamko spet dobili v uporabo. A neuspešno.

V ponedeljek pa so v SLS s Peterletom podpisali dogovor, s katerim uporaba imena SKD spet prehaja v njegove roke. Toda Peterle bi rad stopil še korak naprej: ustanoviti namerava Zavezništvo SKD.

Ne, to ne bi bila nova stranka, gre za »poskus povezovanja na nadstrankarskem nivoju«, za začetek za »pogovor o bistvenih vprašanjih Slovenije in evropske zveze«, za »poskus nagovora volilnih abstinentov«, je bilo med drugim slišati ob podpisu dogovora. Če bi si dovolili brati med vrsticami, bi lahko celo rekli, da gre za novo »platformo sodelovanja«. Peterle, ki sicer ostaja član Nove Slovenije, želi prek zavezništva povezati krščanske demokrate v državi. »Zavezništvo želi prispevati k temu, da bi bil nastop na evropskih in kasneje parlamentarnih volitvah tak, ki bi demokrščansko linijo okrepil. Razdeljeni ne bomo nagovorili več volivcev.«

V SLS so sprva zavrnili tako pobudo SDS kot pobudo NSi, da bi se na evropske volitve prihodnje leto odpravili s skupno listo – in začeli sestavljati samostojno listo kandidatov, ki jo bo vodil Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta RTV Slovenija v času Janševe vlade. A vrata za sodelovanje na volitvah naj še ne bi bila zaprta, trdi Marko Balažic, predsednik SLS. »Pogovarjamo in pogajamo se naprej.«

»Preveč energije se v Sloveniji, sploh na tem delu političnega spektra, izgublja pri tem, kdo s kom ne, kdo česa ne in kdo ne. Mi pa gradimo zadevo na ’za’,« je še povedal Balažic, ki je v preteklosti dal vedeti, da v SLS, drugače od vodstva Nove Slovenije, zadržkov glede sodelovanja z Janezom Janšo nimajo.

Tudi Peterle daje vedeti, da se z odločitvijo vodstva Nove Slovenije, konkretneje z izjavo predsednika stranke Mateja Tonina, da Nova Slovenija ne bo več sodelovala v vladah, ki jih bo vodil Janša, ne strinja. Tonin je napovedani ustanovitvi zavezništva sicer naklonjen.

»Mislim, da je tukaj predvsem SLS tista, ki išče neki vzorec za politično delovanje, tega pa je našla pri Platformi sodelovanja Anžeta Logarja,« razmišlja filozof Boris Vezjak. »Gre za vprašanje eksistenčne nuje stranke, ki že deset let ni prestopila parlamentarnega praga in si to težko obeta tudi na naslednjih volitvah. Javnomnenjske raziskave je že dolgo niti zaznavajo ne več. Očitno zdaj razmišlja podobno kot drugi na desnici, ki prek raznih gremijev ’modrecev’ in debatnih krožkov stavijo na povečanje svoje politične in medijske pojavnosti.«