Podnebna anksioznost

Posledice podnebnih sprememb terjajo vedno večji davek pri duševnem zdravju ljudi

V članku z naslovom Podnebna anksioznost in zanikanje, ki ga najdete v posebni številki Mladine VRELI PLANET, novinar Luka Volk piše o tem, da posledice podnebnih sprememb terjajo vedno večji davek pri duševnem zdravju ljudi. Skupaj z njim se je med ljudi prikradel strah.

"Posledice podnebnih sprememb so v zadnjih nekaj letih že pokazale zobe tudi na Zahodu, že dolgo niso več nekaj, kar bi lahko preprosto ignorirali, ker se dogaja daleč od nas, nekaj, kar bi lahko preložili v nedoločeno prihodnost. Letošnje poletje je bilo rekordno. Še nikoli ni bilo tako vroče, še nikoli ni bilo toliko požarov, še nikoli toliko poplav – tudi Slovenija je doživela najhujše poplave v zgodovini svoje samostojnosti. Podnebni zlom je tukaj, dogaja se pred našimi očmi," piše Volk.

"Podnebna anksioznost ni duševna motnja; precej se razlikuje od tega, kar bi lahko razumeli kot splošno anksioznost. Lahko predstavlja povsem normalen odziv na realno nevarnost."

"Nenehno osveževanje radarske slike padavin, pogledovanje proti nebu ob vsaki grožnji nevihte, občutenje dobesedne groze ob razmišljanju o prihodnosti. Svetovna zdravstvena organizacija je v svojih poročilih že začela opozarjati na izzive na področju duševnega zdravja, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Gre za razmeroma nov pojav, opisujejo ga z različnimi izrazi, najpogosteje kot podnebno anksioznost ali eko-anksioznost. Sodeč po raziskavah so najpogostejše žrtve mladi. Mladi, ki ne vidijo več smisla v prihodnosti, ki se zato počutijo nemočne, nekateri med njimi pa se celo odločajo, da zaradi podnebnih sprememb ne bodo imeli otrok," še piše Volk.

Posebna izdaja Mladine VRELI PLANET je prva publicistična revija na takšnem nivoju v Sloveniji in je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini >>