Civilna iniciativa Letuš nasprotuje izselitvi v ujmi prizadetih družin

Braslovški župan Tomaž Žohar pa meni, da gre za "veliko preračunljivost in nestrokovnost"

Civilna iniciativa Letuš nasprotuje izselitvi v ujmi prizadetih družin iz kraja, zato se je z dopisom obrnila na premierja Roberta Goloba. Menijo, da bi bilo treba namesto preselitve urediti brežini Savinje in Pake. Po mnenju braslovškega župana Tomaža Žoharja gre za veliko preračunljivost in nestrokovnost iniciative.

Kot so sporočili iz omenjene civilne pobude, je država v želji po reševanju poplavne varnosti v celotni Savinjski dolini lani naredila načrt suhih zadrževalnikov. Takrat so strokovnjaki naredili študijo, po kateri bi bil desni breg kraja Letuš suhi zadrževalnik, levi pa bi ostal takšen, kot je.

"Župan Braslovč je že takrat vedel, da se bo moral desni breg, torej med 30 in 35 hiš, seliti. Občina je naredila načrte, kako bo te ljudi selila v kraj Rakovlje, po poplavah pa je župan izpadel kot človek s hitrimi in modrimi rešitvami. Te avgustovske poplave so mu prišle kot voda na mlin," so kritični v civilni iniciativi.

Županu se je, kot navajajo v iniciativi, po poplavah utrnila misel, da lahko k načrtu selitve v Rakovlje pridruži še celoten levi breg Letuša, s tem pa reši kar nekaj občinskih problemov. "Levi breg Letuša je zanj slepo črevo občine," so zapisali v iniciativi.

"Župan Braslovč je že takrat vedel, da se bo moral desni breg, torej med 30 in 35 hiš, seliti. Občina je naredila načrte, kako bo te ljudi selila v kraj Rakovlje, po poplavah pa je župan izpadel kot človek s hitrimi in modrimi rešitvami. Te avgustovske poplave so mu prišle kot voda na mlin."

Civilna iniciativa Letuš

Sprašujejo se, zakaj bi v Rakovljah spreminjali namembnost okoli 17 hektarjev zemlje, če se za nove objekte potrebuje samo šest do osem hektarjev. Ob tem so zapisali, da bi bili iz izselitve izključeni lastniki vikendov, nekateri ljudje bodo šli v dom za starejše, nekateri v kakšne druge občine, torej bi se tja dejansko preselilo od 50 do 60 hiš.

Civilno iniciativo zanima tudi, kaj bo z njihovimi hišami, ki naj bi jih zapustili. Opozarjajo, da so vse te hiše zidane, brez poškodb in se da v njih normalno živeti. Te hiše bi bilo treba podreti, odstraniti material, urediti problem vodovoda, elektrike, sprazniti greznice, to pa za samo en objekt znaša med 70.000 in 80.000 evrov, torej za vse objekte okoli 10 milijonov evrov, so zapisali.

Krajani se po navedbah iniciative počutijo kot grešni kozel za državno "spanje" zadnjih nekaj deset let. Nihče ne nosi odgovornosti, da se ni "delalo na rekah", da se Savinje ni poglabljalo, da se ni čistilo ter urejalo brežin in jezov, so kritični.

Braslovški župan Tomaž Žohar za STA očitkov civilne iniciative ni želel komentirati, saj ocenjuje, da gre predvsem za veliko preračunljivost in nestrokovnost.