STA

 |  Družba

»Nekaterim se zdi samoumevno, da je center Ljubljane za bogate«

Skoraj petina ljubljanskih tržnih stanovanj, zgrajenih po letu 2015, je naložbenih. Lastniki novih stanovanj v mestnem središču prebivajo le v vsakem petem.

ss

Tri četrtine stanovanj v mestnem središču je kupljenih brez hipotekarnega posojila. To kaže, da si stanovanje tam res lahko privoščijo le najbogatejši.
© ilustracija: Jernej Žumer

Skoraj petina ljubljanskih tržnih stanovanj, zgrajenih po letu 2015, je naložbenih, kaže nova preiskava Oštra. Lastniki novih stanovanj v mestnem središču prebivajo le v vsakem petem.

V središču Ljubljane lastniki uradno prebivajo v petini prodanih novozgrajenih tržnih stanovanj, kaže preiskava centra za preiskovalno novinarstvo Oštro. Nekaj manj kot polovica je naložbenih.

Podatki temeljijo na večmesečni preiskavi, v kateri je Oštro analiziral podatke o lastništvu stanovanj v novogradnjah na treh najdražjih območjih – v Ljubljani, na Obali in v alpskem turističnem območju.

Osredotočili so se na stanovanja v stavbah, zgrajenih od leta 2015, ko so se cene začele zviševati. Preverjali so, koliko jih je namenjenih bivanju lastnikov, koliko pa počitniški rabi ali naložbi, denimo za oddajanje na najemnem ali turističnem trgu.

»Nekaterim se zdi samoumevno, da je center za bogate. Ampak da je center Ljubljane postal predvsem investicijska priložnost in hranilnik vrednosti za najbogatejše, je v dolgi zgodovini Ljubljane novost.«

Miloš Kosec,
arhitekt 

V vsej Ljubljani imajo lastniki prebivališče v polovici stanovanj v tržnih novogradnjah. Koliko je praznih ni povsem jasno. Slaba petina nakupov je bila naložbenih, približno tretjini pa na Oštru niso mogli določiti namena nakupa, saj lastniki v njih niso prijavljeni, po uradnih podatkih pa jih tudi ne oddajajo v najem. Morda v njih živijo, a so prijavljeni drugje, morda tam bivajo njihovi otroci ali sorodniki, morda pa so prazna.

Tri četrtine stanovanj v mestnem središču je kupljenih brez hipotekarnega posojila, je še pokazala Oštrova preiskava. To kaže, da si stanovanje tam res lahko privoščijo le najbogatejši, so ta podatek komentirali na Inštitutu za študije stanovanj in prostora (IŠSP).

»Nekaterim se zdi samoumevno, da je center za bogate,« meni Miloš Kosec, kustos nedavne razstave o gentrifikaciji Ljubljane v galeriji Kresija, sicer pa arhitekt in docent na fakulteti za arhitekturo. »Ampak da je center Ljubljane postal predvsem investicijska priložnost in hranilnik vrednosti za najbogatejše, je v dolgi zgodovini Ljubljane novost.«

Na spletnem mestu neprofitnega medija Oštro preberite še o naložbenih in počitniških stanovanjih na Obali in v alpskih turističnih občinah.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.