Dva pomena 10. februarja
Zakaj že so zavezniške sile po zmagi v drugi svetovni vojni od Italije zahtevale, da sklene mirovno pogodbo?
Manifestacija v Trstu 3. maja 1945.
© Mario Magajna
Novinar Edvard Žitnik je konec januarja v oddaji Intervju gostil Jerneja Ščeka, mladega Tržačana, filozofa, publicista, profesorja zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna ter dobrega poznavalca zgodovine in dogajanja na Tržaškem, Primorskem in v Italiji. Zadnji del pogovora je novinar namenil bližnjemu 10. februarju in fojbam, ki so z njim neizogibno povezane. Od leta 2004 je 10. februar v Italiji namreč dan spomina na žrtve fojb in eksodusa, pa tudi na druge dogodke ob vzhodni meji. Italija ima seveda vso pravico, da se spominja teh zanjo travmatičnih dogodkov. Žal pa kljub obsežnim in poglobljenim raziskavam te problematike italijanskih in slovenskih zgodovinarjev, ki so prišli do podobnih ugotovitev, večina italijanske politike, njeni najvišji predstavniki in del medijev raje uporablja manipulacije in potvarjanje tega dogajanja ob hkratnem zamolčevanju zločinov fašističnih/okupacijskih oblasti. Pri tem izrabljajo narodnostna čustva, napihujejo število umrlih, ki naj bi bili usmrčeni zgolj zaradi tega, ker so bili Italijani, govorijo o genocidnosti Slovanov. Vse to se še stopnjuje na vsakoletni slovesnosti v spominskem parku ob bazoviškem jašku.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.