Stavka na stavko

Nezadovoljstvo je med družbeno financiranimi dejavnostmi vse večje. Sistem oblikovanja plač z uvrščanjem posameznikov v plačilne razrede že v osnovi ni primeren. Noben vsedržavno enotno dirigiran sistem ne more upoštevati raznolikosti v zahtevnosti posameznih delovnih mest, še manj pa resnične sposobnosti in učinkovitost posameznikov. Medsebojna plačna razmerja zaposlenih bi lahko bistveno bolje urejale same organizacijske oz. delovne enote ali popolnoma samostojno ali pa skladno z medsebojno dogovorjenimi kriteriji sorodnih enot v okviru vnaprej določenega dopustnega skupnega zneska. Ta znesek se določi z upoštevanjem dejanskega izobrazbenega sestava posameznih enot in upoštevanjem poprečnih plač posameznih izobrazbenih oz. kvalifikacijskih skupin v državi. Zaradi večje težavnosti, odgovornosti ali konjunkture se lahko znesek za posamezna področja tudi nekoliko korigira. Tako izračunan znesek bi zagotavljal delovnim enotam poprečne narodnogospodarske plače. Le ta pa se naj ob preseganju zahtevane uspešnosti (povečan obseg in kvaliteta storitev, izboljšana produktivnost, ekonomičnost porabljenih sredstev in boljša izraba delovnih sredstev, znižanje proračunskih izdatkov za enoto javne storitve) stimulativno poveča, v primeru nedoseganja zahtevane uspešnosti pa ustrezno destimulativno zmanjša. Za uveljavitev predlaganega plačnega sistema je potrebno več ukrepov. Statistični zavod Slovenije tako zagotovi zbiranje in obdelavo podatkov za prikaz dejanske višine poprečnih slovenskih plač za vsako izobrazbeno skupino posebej (po uradno priznanih izkazih). To je nujno, če hočemo realno ugotoviti, kdo in za koliko odstopa od uveljavljenih plačnih proporcev in sploh voditi objektivno plačno politiko v državi. Vlada imenuje strokovno telo, ki oblikuje, sprejema in postopno izboljšuje ovrednotenje družbenih storitev in normative za ocenjevanje uspešnosti izvajalcev teh storitev. Člani teh teles naj bodo najboljši dosegljivi strokovnjaki za to področje.

Delo javnih ustanov, ki izvajajo zahtevnejše delovne procese, zagotavljajo celovito ponudbo, dežurstvo oz. stalno pripravljenost za pokrivanje potreb prebivalstva, omogočajo usposabljanje in dopolnilno izobraževanje zaposlenih ali so obremenjene z večjimi družbeno potrebnimi režijskimi stroški, naj se ovrednoti in jim zagotovi dodatno plačilo in enakopravne razmere s tistimi izvajalci, ki imajo teh stroškov manj ali jih sploh nimajo. Od vseh javnih delavcev je potrebno zahtevati in jih motivirati, da izkoristijo vse razpoložljive delovne zmožnosti na svojem osnovnem delovnem mestu in jih za večji in kvalitetnejši obseg dela tudi ustrezno nagrajevati. Razpoložljive delovne kapacitete posameznikov lahko javne ustanove zagotavljajo drugim v obliki plačne storitve ustanove. To je družbeno najracionalnejša oblika izkoristka razpoložljivega delovnega potenciala v javnih službah in ga je potrebno povsod uveljavljati. Osebno dogovorjeno dopolnilno delo javnih uslužbencev izven njihove matične organizacije je možno dopustiti le izjemoma v manjšem obsegu za krajši čas in ga demotivirati z najmanj 1/3 višjimi prispevki in davki od običajnih. Izhodiščne plače javnih funkcionarjev na osnovi individualnih pogodb naj se določijo s količnikom od poprečne plače vseh zaposlenih v državi. Za njihovo delovno uspešnost pa naj se uveljavljajo stimulacije in destimulacije, ki pa naj bodo bistveno višje kot za ostale javne delavce. Uveljavitev predlaganih ukrepov bi nedvomno pripomoglo k stalnemu izboljševanju učinkovitosti družbenih dejavnosti na podoben način kot uspevajo napredne gospodarske družbe stimulirati svoje zaposlene za doseganje njihovih ciljev. Ne smemo pa jih idealizirati. Sedanja družbena nasprotja, ki povzročajo stavke, se z njimi lahko le omilijo. V določeni meri se bodo prenesla v posamezne organizacijske enote javnega sektorja - kar ni dobro. Pričakujemo pa vendar lahko, da se bodo zaradi interesa za večji skupni plačni znesek večinoma postopno oblikovali sprejemljivi plačni odnosi, ki bodo povečevali uspešnost njihovih enot. Zavedati se moramo, da popolne pravičnosti ne bo nikoli mogoče doseči. Gotovo pa lahko še v okviru večinske sprejemljivosti uveljavimo primeren motivacijski plačni sistem. Seveda le, če to znamo in hočemo. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.