Logar se je še močneje povezal z Janševo zapuščino

Lectovo srce za premierja Logarja

Anže Logar se trenutno zahvaljuje Gorenjski. Sploh gostilni Lectar, ker tam uspešno ohranjajo slovensko kulturo in tradicijo izdelave lectovih src, so povedali. Vmes se je v novi seriji regijskih obiskov srečal še z županom Občine Jezersko Andrejem Karničarjem, županom Občine Železniki Markom Gasserjem in županom Občine Radovljica Cirilom Globočnikom.

Premišljeno agendo ustvarjanja vtisa, da je tako rekoč nov predsednik vlade, sem že analiziral. Potencirana psihopolitična taktika igranja vloge, ki si jo želi, čeprav se ni osamosvojil od Janeza Janše in SDS, kajti ne samo da doslej ni ustanovil nobene stranke, ampak celo na trenutke obljublja, da je ne bo, se zdi kot ponavljajoča se suha vaja v plavanju, ne da bi skočil v bazen.

Politika kot pripravništvo

Težava pa nikakor ni zgolj v navidezni neodločnosti. Njegovo društvo Platforma sodelovanja sporoča, da se na obiskih v regiji nenehno pogovarja o aktualnih projektih občin in njihovih ambicioznih načrtih. Posluša zgodbe o tegobah birokracije in željah po poenostavitvi zakonodaje. Saj res – opravlja naloge poslanca in člana stranke SDS že desetletja, še do nedavnega predsednika njenega Sveta. Vse, kar potrebuje, bi lahko storil v preteklosti in danes.

Ne, ob videzu neodločnosti se dejansko v tej igri vlog vsi pretvarjajo: na obiskih mora hliniti sam in tudi župani ga sprejemajo kot čisto svež politični up. Če se je leta 2011 Borut Pahor po neuspešnem vodenju vlade umaknil s položaja in nekaj mesecev kasneje zaigral na karto pomnožene pojavnosti nekakšnega antipolitika, ki je odvrgel gvant in kravato, navadnega sodelavca v fabriki in picopeka, poskuša Logar izpeljati nekaj podobnega. Le da ni slekel svojih oblek in zamenjal aktualne funkcije. Ustvariti mora prepričljiv vtis, kakor da se je v politiki znašel čisto na novo, da je nepopisan list brez preteklosti kot nekakšen pripravnik in začetnik na misiji povezovanja, ki mu moramo zaupati.

Končen rezultat je odvisen od uspešnosti takšnega teatra in seveda predvsem od tega, ali bodo ljudje ponujeno igro sprejeli in se pustili voditi.

Spremenila ga je predsedniška kampanja

Logar ne ponuja resne vsebine, saj se zaveda, da bi lahko v drugem koraku postala zanj nevarna – takrat, ko bi moral svoj program in besedo uresničiti. Smo to že nekje videli? Svoj modus operandi ponujanja brezvsebinskega dojemanja politike je v celoti povzel po Borutu Pahorju, ki sicer kot predsednik republike ni imel izrazite potrebe po sledenju vnaprej zastavljenemu programu. Zato ni naključje, da se je tudi Logar istega domislil med kampanjo: »Predsedniška kampanja spremeni vsakega, ki se poda na to pot. Tudi mene je. Na terenu srečaš rojake različnih političnih prepričanj, ki pa imajo v veliki večini enako željo – boljšo, spravnejšo prihodnost. To raznolikost, ki nas bogati, moramo spodbujati, ne pa da postane osrednji kriterij delitve med ‘naše’ in ‘vaše’.«

Spremenilo ga je torej poigravanje z realno možnostjo, da bo postal predsednik republike, kar mu na koncu ni uspelo. Ker je bilo pri Pahorju ključno geslo moč sodelovanja, povezovanja in dialoga, kar sem poimenoval za »maskirni dialogizem«, kar štejem za zlorabo tega pojma, poskuša Logar zgolj zvesto slediti tej začrtani poti. Dejansko mu zaenkrat kar dobro uspeva: njegov idol je deset let zadrževal prvo mesto v lestvicah priljubljenosti, poslanec SDS pa tak rezultat dosega občasno, čeprav še sploh ni stopil v prave čevlje – vsaj tiste, ki si jih želi nositi.

Moraliziranje o nesodelovanju

Šef Platforme sodelovanja neverjetno dolgočasno repetitivno ponavlja svojo privrženost sodelovanju z vsemi, kar ponuja za svojo najmočnejšo programsko zavezo. Ujel je trenutek in moralistično zažugal, da Golobova koalicija tega ne zmore: »Kam nas je pripeljalo odrekanje sodelovanja, lahko v zelo neolepšani verziji spremljamo prav te dni pri aktualni koaliciji. Še znotraj ideološkega bloka, ki se je zavezal sodelovati s podpisom koalicijske zaveze, jim sodelovanje sploh ne gre od rok. Ker so svojo politično večino utemeljili na platformi delitev, ne sodelovanja.«

Kot pravi, je ravno zato okrepil svoje civilnodružbeno udejstvovanje: »Z vsakim novim članom Platforme je klic k #sodelovanju močnejši.« Po njegovem politične usmeritve, ki naj Sloveniji vrne optimizem in pravo smer, ne zahteva podpisovanja nobenih izjav, temveč iskreno željo po skupnem ustvarjanju prihodnosti. Pa tudi »razumevanje ter spoštovanje drug drugega, brez nepotrebnega etiketiranja«.

Ker je to v temelju njegovih obljub, bi se smeli vprašati, kakšno bo njegovo potencialno sodelovanje z Janšo v položaju, ki nam ga obljublja v prihodnje – najbrž zgledno. Kar se zdi največji adut, je zanj tudi največja nevarnost. Če si namreč sodelovanja z njim želi ali je vse skupaj celo njun skupen perfidno načrtovan projekt, mu bo marsikdo to zameril, saj bo zagotovo držalo nasprotno, da v politiki z vsemi res ne moremo sodelovati: z avtokratom že ne.

Zdaj šele razumemo, zakaj Logar običajno ne omenja privrženosti demokraciji in pravni državi, saj bi potem tvegal, da ga preveč ljudi spomni na njegovega šefa in vlogo, ki jo je opravil sam že nekajkrat, nazadnje v mandatu 2020-2022.

Kaj pa avtoritarci?

Pričakovali bi, da bo v svojo retoriko dialoga in sodelovanja nemudoma vključil distanciranje od prihodnjega sodelovanja z avtoritarnimi politiki in svojo privrženost načelom demokratičnih vrednot, spoštovanja svobode medijev in človekovih pravic. Tega pri njem ne najdemo. Ni nam v posebno pomoč razlaga, da tega ne stori, ker bi se potem samoovadil.

Se je pa Logar še močneje povezal z Janševo zapuščino, saj je medse in na svoje regijske obiske vzel Marka Borisa Andrijaniča, eks ministra za digitalno preobrazbo. Trenutno torej najmanj dva ministra iz Janševe zadnje vlade kujeta politične načrte za prihodnost in po tihem stavita na novo stranko, ki bo sodelovala z vsemi, naprej očitno z – Janšo. Tretji, Jernej Pikalo, je tudi že opravljal to nalogo, čeprav v drugih vladah. Regijski obiski so potemtakem manjša parada preteklih in prihodnjih ministrov.

Ni daleč čas, ko bomo videli, v kakšni meri lahko pod zvito krinko sprememb že v drugo uspe politična mimikrija Pahorjevega maskirnega dialogizma.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**