Kolesarji in ozaveščanje o sladkorni bolezni

Priprave od udeležencev zahtevajo zajetno količino treninga in obilico odrekanja. Še toliko bolj zapletena pa je priprava, če se na dogodek podaja človek, ki že več kot 18 let sobiva s sladkorno boleznijo tipa ena.

Kolesarstvo se, predvsem zaradi izjemnih uspehov slovenskih športnikov, uvršča med najbolj priljubljene in prakticirane športe pri nas. Priljubljenost različnih oblik kolesarjenja lahko vidimo na cestah in brezpotjih v naši neposredni bližini. Zaradi množične participacije v svetu kolesarstva pa se povečuje tudi število kolesarskih dogodkov, od klasičnih dirk do brevetov, od ciklokrosov do vzdržljivostnih dirk. Med slednjimi izstopa predvsem Race Across America oziroma Dirka čez Ameriko. To je dirka, kjer morajo kolesarji v dvanajstih dneh premagati približno pet tisoč kilometrov. V zgodovino dirke so se z zlatimi črkami zapisali tudi slovenski kolesarji, ki že vrsto let nizajo vrhunske rezultate.

Ultramaratonski kolesarski dogodki priljubljeni tudi v Evropi

Priljubljenost ultramaratonskih kolesarskih dogodkov pa je velika tudi v Evropi. Običajno gre za dirke po oziroma okoli posamezne države, a za ljubitelje tovrstnih preizkušenj so na voljo tudi zahtevnejši izzivi, ki so primerljivi s tistim, ki ga ponuja Dirka čez Ameriko. Eden od teh je nedvomno NorthCape4000. To je kolesarska vzdržljivostna dirka, ki poteka od Italije do Norveške in skupno prečka sedem držav. Gre za relativno mlad dogodek, ki je luč sveta ugledal šele leta 2017, ampak letos bo na sporedu že sedma izvedba dirke z zaključkom na najsevernejši točki Evrope, ki jo je moč doseči po cesti.

Udeleženci dirke brez spremstva bodo na poti od starta v italijanskem Roveretu do cilja morali svoj napredek potrditi na štirih točkah: München, Berlin, København in Rovaniemi. Za pot, kjer bodo kolesarji premagali 26.000 metrov višinske razlike, bo na voljo le dvaindvajset dni. Na plečih kolesarjev pa leži izvedba poti, od nočitev do prehrane, od počitka do popravila morebitnih okvar. Med 300 udeleženci, ki prihajajo iz štirih celin, bo tudi eden slovenski udeleženec, to je Žiga Papež.

Priprave na tovrsten dogodek so izjemno zahtevne, saj od udeležencev zahtevajo kopico skrbnega načrtovanja, zajetno količino treninga in obilico odrekanja. Še toliko bolj zapletena pa sta načrtovanje in priprava, če se na dogodek podaja človek, ki že več kot osemnajst let sobiva s sladkorno boleznijo tipa ena. Po ocenah iz leta 2021 naj bi na svetu bilo 8,4 milijona ljudi, ki ima to avtoimuno bolezen. In seveda je Žiga Papež eden od teh »srečnežev«. Po projekcijah pa bi lahko bilo do leta 2040 že skoraj 17 milijonov ljudi z diabetesom tipa ena.

Če je še pred desetletji veljalo, da se morajo mladi diabetiki povsem odpovedati vsem "običajnim" dejavnostim, danes to, zahvaljujoč napredku medicine in razvoju novih pristopov za obvladovanje sladkorne bolezni, ne velja več. Tudi v profesionalnem športu lahko najdemo nekaj primerov uspešnega obvladovanja sladkorne bolezni tipa ena. V košarki za dober zgled velja Adam Morrison, v nogometu španski nogometaš Nacho, v kolesarstvu pa ekipa Novo Nordisk, kjer praktično vsi ljudje v timu živijo s sladkorno boleznijo. Za to skupino ljudi velik izziv predstavlja vnos energije med povečanim fizičnim naporom in obvladovanje ravni sladkorja v krvi. Nenazadnje, tudi stres, napor in bolečina pomembno vplivajo na raven sladkorja.

Prav ohranjanje sladkorja znotraj želenih vrednosti bo največji izziv za Papeža na kolesarki odisejadi do skrajnega severa Evrope. V želji po čimboljši pripravi je stopil v kontakt z dietologi pri kolesarski ekipi Novo Nordisk. Ti imajo namreč bogate izkušnje s pripravo jedilnikov, ki so posebej prilagojeni športnikom s sladkorno boleznijo. Tudi prehrana bo velik zalogaj. Na področju prehrane je za sladkorne bolnike prisoten zanimiv paradoks. Smernice namreč športnikom svetujejo velik vnos ogljikovih hidratov. Po drugi strani pa vodilo glede prehrane za diabetike svetuje čimnižji vnos le-teh.

Osebe, ki imajo sladkorno bolezen tipa dve lahko z uravnoteženo prehrano in gibanjem sladkorno bolezen povsem spravijo pod nadzor. Teh ljudi pa ni malo, saj na svetu, po podatkih Mednarodnega združenja za sladkorno bolezen, kar desetina svetovne populacije sobiva s to boleznijo. Vpliv prehrane pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa ena je sicer nekoliko manjši, a kljub temu pomembno preprečuje pretirana nihanja v ravni sladkorja.

Razbijanje stigme o sladkorni bolezni in (ekstremnem) športu

Papež pravi, da bo skušal raven sladkorja ohranjati znotraj želenih parametrov s pomočjo dosedanjih izkušenj s sladkorno boleznijo, rutine ter dobre fizične priprave. Ali povedano drugače: ni potrebno odkrivati tople vode, saj je bilo časa za spoznavanje in eksperimentiranje v osemnajstih letih povsem dovolj. Osnovo za uspešen zaključek namreč predstavlja nizka intenzivnost pedaliranja. S tem ima v mislih, da bo potrebno ohraniti nizko raven srčnega utripa. V kolikor bi kolesaril na previsokih obratih, kar za kolesarje običajno pomeni utrip nad 145 udarcev na minuto, bi lahko imel težave z zadostnim vnosom kalorij in predvsem z zadostnim vnosom ogljikovih hidratov.

V takih primerih, ko je poraba mnogo večja od vnosa, se lahko pojavi hipoglikemija oziroma izjemno nizka raven glukoze v krvi. Ta se morda manifestira zgolj v obliki slabosti, a pri sladkornih bolnikih se lahko pojavi tudi nezavest. Prav to stanje pa je seveda tudi potencialno življenjsko ogrožujoče, še posebej, če se zgodi v okviru solo kolesarske dirke brez zunanje pomoči. Prav hipoglikemija je lahko ena od večjih preprek za uspešen zaključek dirke. Tudi zato morajo biti ogljikovi hidrati za krizne trenutke venomer pri roki. Za kar se da hitro izboljšanje stanja običajno zadostuje že nekaj decilitrov sadnega soka.

NorthCape4000 ne pozna klasičnih etap, saj so kolesarji povsem prosti pri izbiri namestitev, prehrambenih opcij in urnika vožnje. Prav zato se lahko zgodi, da nekdo v preveliki želji po zasledovanju ciljev, povsem pregori in si tako stori medvedjo uslugo. Žiga Papež, vsaj za zdaj, ohranja mirno kri, saj se dobro zaveda, da si lahko le z nekaj ur predolgo vožnjo močno zaplete izpolnitev želje, da bi s kolesom dosegel Norkap. Pri tem bo pomembno vlogo imel tudi spanec. Ljudje s sladkorno boleznijo načeloma potrebujejo daljši spanec, da bolje nadzirajo raven sladkorja znotraj želenih parametrov in da telo v zadostni meri regenerirajo.

In zakaj se sploh človek odloči za tovrstni podvig, če se zaveda vseh možnih preprek, izzivov in posledic? V prvi vrsti gre za razbijanje stigme o sladkorni bolezni in (ekstremnem) športu, ki je še vedno močno prisotna v družbi. Te predsodke se najlažje preseže tako, da se nekaj, kar se zdi nemogoče, doseže. Stvari se namreč zdijo nedosegljive vse dokler se jih ne doseže. Ampak to seveda še ni vse, ker Papež želi s kolesarjenjem do Norkapa doseči tudi izpolnitev otroških sanj o popotovanju na skrajni sever celine. Poleg tega pa bo Papež v sklopu priprav in v času dirke skušal zbrati čimveč sredstev za neprofitno organizacijo T1 International, ki stremi k (cenovni) dostopnosti inzulina po vsem svetu, predvsem pa v manj razvitih državah.

Žiga Papež seveda ni novinec v športu, nenazadnje je nekdanji teniški igralec, poleg tega pa ima še nekaj izkušenj tudi z vzdržljivostnimi kolesarskimi drkami. Leta 2018 je kot član štiričlanske ekipe dokončal Dirko okoli Slovenije, ki vsako leto pritegne številne ljubitelje te fascinantne discipline. Kljub izkušnjam pa bo potrebna odlična kondicijska priprava in tudi nekaj sreče, da se lahko uspešno premosti vse prepreke na izjemno dolgi poti od Rovereta do Norkapa. Prav take avanture lahko pomembno vplivajo na percepcijo ljudi s sladkorno boleznijo tipa ena na to kaj vse je možno in kako visoka je lahko njihova kvaliteta življenja. Nenazadnje pa je kolesarska odisejada na sever Evrope tudi priložnost, da se občo javnost dodatno ozavesti o sladkorni bolezni.